EN 1610:1997

Construction and testing of drains and sewers

This European Standard is applicable to the construction and testing of drains and sewers normally buried in the ground and normally operating under gravity. The construction of pipelines operating under pressure is covered by this European Standard together with prEN 805 as appropriate. This European Standard is applicable to drains and sewers lait in trenches, under embankments or above ground.

Verlegung und Prüfung von Abwasserleitungen und -kanälen

Diese Europäische Norm gilt für die Verlegung und Prüfung von Abwasserleitungen und -kanälen, die üblicherweise erdverlegt sind und unter Schwerkraft betrieben werden. Die Bauausführung von Rohrleitungen, die unter Druck betrieben werden, wird ebenfalls in dieser Europäischen Norm behandelt, wobei auch prEN 805, falls erforderlich, zu berücksichtigen ist. Diese Europäische Norm ist anwendbar für Anwasserleitungen und -kanäle in Gräben, bei Dammbedingungen oder oberirdischer Verlegung.

Mise en oeuvre et essai des branchements et collecteurs d'assainissement

La présent norme européenne s'applique à la mise en oeuvre et aux essais des branchements et des canalisations d'assainissement habituellement enterrés dans le sol et fonctionnant habituellement en écoulement libre. La mise en oeuvre des canalisations fonctionnant en pression relève de la présente norme européenne conjointement avec le prEN 805. La présente norme européenne s'applique aux branchements et aux canalisations d'assainissement posés en tranchée, sous remblai indéfini ou au-dessus du sol.

Gradnja cevovodov za odvod odpadne vode in kanalizacijo

General Information

• Status: Withdrawn
• Publication Date: 16-Sep-1997
• Withdrawal Date: 13-Apr-2025
• ICS: 13.060.30 - Sewage water
• Technical Committee: CEN/TC 165 - Waste water engineering
• Drafting Committee: CEN/TC 165/WG 10 - Installation of buried pipes for gravity drain and sewer systems
• Current Stage: 9960 - Withdrawal effective - Withdrawal
• Start Date: 02-Sep-2015
• Completion Date: 14-Apr-2025
• Directive: 305/2011 - Regulation (eu) No 305/2011 of the European Parliament and of the Council of 9 march 2011 laying down harmonised conditions for the marketing of construction products and repealing council directive 89/106/eec
• Directive: 89/106/EEC - Construction products
• Ref Project: SIST EN 1610:2001 - Construction and testing of drains and sewers

Relations

• Replaced By: EN 1610:2015 - Construction and testing of drains and sewers
• Effective Date: 19-Dec-2009
• Parent: EN 752-4:1997 - Drain and sewer systems outside buildings - Part 4: Hydraulic design and environmental considerations
• Effective Date: 22-Dec-2008

Standards Content (Sample)

SLOVENSKI STANDARD
SIST EN 1610:1998
01-april-1998
Gradnja cevovodov za odvod odpadne vode in kanalizacijo
Construction and testing of drains and sewers
Verlegung und Prüfung von Abwasserleitungen und -kanälen
Mise en oeuvre et essai des branchements et collecteurs d'assainissement
Ta slovenski standard je ist
...

S L O V E N S K I SIST EN 1610
prva izdaja
STANDARD
april 2001
Gradnja in preskušanje vodov in kanalov za odpadno vodo
(istoveten EN 1610:1997)
Construction and testing of drains and sewers
Mise en oeuvre et essai des branchements et collecteurs d’assainissement
Verlegung und Prüfung von Abwasserleitung und -kanälen
Deskriptorji: sanacija vod, vkopani cevovod, tlačni cevovod, priključek, izrazi, material,
zemeljsko delo, prevleke, preskušanje
Referenčna številka
ICS 13.060.30 SIST EN 1610:2000 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 37
© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega
standarda ni dovoljeno.
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1610 (sl), Gradnja in preskušanje vodov in kanalov za odpadno vodo, prva izdaja,
2001, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN 1610 (en),
Construction and testing of drains and sewers, 1997-09.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1610:1997 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 165, Waste water engineering.
Slovenski standard SIST EN 1610:2001 je prevod evropskega standarda EN 1610:1997. V primeru
spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor USM/TC OVO Oskrba z vodo,
odvod in čiščenje odpadne vode.
Ta slovenski standard je dne 2001-03-20 odobril direktor USM.
ZVEZA S STANDARDI
SIST EN 805 Oskrba z vodo – Zahteve za sisteme izven zgradb in komponente
SIST EN 476 Splošne zahteve za elemente težnostnih cevnih sistemov za odvod odpadne
vode
SIST EN 752-3 Sistemi za odvod vode in kanalizacijo zunaj stavb –3.del Projektiranje
SIST EN 1295-1 Projektiranje vkopanih cevovodov pri različnih pogojih obtežb – 1. del: Splošne
zahteve
SIST EN 12889 Izvedba in preskušanje kanalov in drenaž brez izkopa.
OPOMBI
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
-    Ta nacionalni dokument je istoveten/enakovreden EN 1610:1997 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgija
This national document is identical with EN 1610:1997 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II
EVROPSKI STANDARD EN 1610
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM september 1997
ICS 13.060.30
Deskriptorji: sanacija vod, vkopani cevovod, tlačni cevovod, priključek, izrazi, material, zemeljsko delo,
prevleke, preskušanje
Slovenska izdaja
Gradnja in preskušanje vodov in kanalov za odpadno vodo
Construction and testing of Verlegung und Prüfung von Mise en oeuvre et essai des
drains and sewers Abwasserleitung und -kanälen branchements et collecteurs
d’assainissement
Ta evropski standard je CEN sprejel dne 1997-05-18.
Članice CEN morajo izpolnjevati določila poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
centralnem sekretariatu ali članicah CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri centralnem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske,
Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 1997 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN
Ref. št. EN 1610:1997 E
PSIST EN 1610 : 2000
Vsebina Stran
Predgovor.…………… .4
1 Področje uporabe.………….5
2 Zveze z drugimi standardi……. .5
3 Definicije izrazov.…………….5
4 Splošno.…………….7
4.1 Tehnične podlage .……………. .7
4.2 Zagotovitev nosilnosti…………….……………. .7
5 Gradbeni elementi in materiali.…………….7
5.1 Splošno.…………….7
5.2 Gradbeni elementi.…………… .7
5.3 Materiali za območje cevovoda.……………. .7
5.4 Materiali za glavni zasip.…………….8
6 Izkop jarka za cevovod.……………. .9
6.1 Jarki.……………. .9
6.2 Širina jarka.…………….9
6.3 Stabilnost jarka.…………… .10
6.4 Dno jarka.…………… .10
6.5 Odvodnjavanje.…………….10
7 Območje cevovoda in varovalni opaž.…………….10
7.1 Splošno.…………….10
7.2 Izvedbe posteljice.…………… .11
7.3 Posebne izvedbe posteljic ali nosilnih konstrukcij.…………… .12
8 Vgrajevanje.…………….12
8.1 Zakoličenje.…………… .12
8.2 Dostava, nakladanje in razkladanje ter prevoz na gradbišču.…………… .12
8.3 Skladiščenje.…………… .12
8.4 Spuščanje v jarek.……………. .12
8.5 Polaganje.…………….13
8.6 Posebni načini gradnje.…………… .13
8.7 Podpiranje in sidranje.……………. .14
8.8 Jaški in revizijske komore.…………….14
9 Priključki na cevi in jaške.…………….14
9.1 Splošno.…………….14
9.2 Priključek z odcepom.…………….15
9.3 Priključek s spojniki.…………… .15
9.4 Priključek s sedlastimi fazonskimi kosi.………… .15
9.5 Priključek z varjenjem.…………….15
9.6 Priključek na jaške in revizijske komore.…………….15
10 Preskušanje med polaganjem.……………. .15
11 Zasipavanje jarka.……………. .16
11.1 Utrjevanje.…………….16
11.2 Izvedba območja cevovoda.……………. .16
11.3 Izvedba glavnega zasipa.…………… .16
11.4 Odstranjevanje varovalnega opaža.……………. 16
11.5 Vzpostavitev prvotnega stanja na površini …………… .17
12 Končni pregled in/ali preskušanje cevovoda in jaškov po zasipu.…………… .17
12.1 Vizualni pregled.…………… .17
12.2 Tesnost.…………….17
12.3 Območje cevovoda in glavni zasip.……………. .17
13 Postopki in zahteve za preskušanje težnostnih cevovodov (s prosto gladino)…. .17
13.1 Splošno.…………….17
13.2 Preskus z zrakom (postopek »L«).…………….19
13.3 Preskus z vodo (postopek »W«)………………………………………………….20
13.4 Preskušanje posameznih spojev…………………………………………………….21
14 Preskušanje tlačnih cevovodov.……………………………………………………….21
15 Usposobljenost (glej dodatek C).………… .21
Dodatek A (informativni): Odvodnjavanje.22
Dodatek B (informativni): Dodatne informacije k točki 5.3.3.1 o lastnostih zrnavih,
nevezanih materialov.24
Dodatek C (informativni): Izvleček iz direktive Evropskih skupnosti, izdane 17. septembra 1990,
o postopkih za oddajo del za podjetja, ki so dejavna na področju voda, energije, prometa in
telekomunikacij.37
PSIST EN 1610 : 2000
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor CEN/TC 165 Tehnika odpadne vode, katerega vodstvo
je zaupano sekretariatu DIN.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda, bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo, najpozneje do marca 1998; do tega datuma morajo biti tudi umaknjeni nacionalni
standardi, ki so z njim v nasprotju.
Dodatki A, B in C so informativni.
V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC morajo ta evropski standard prevzeti nacionalne organizacije
za standardizacijo naslednjih držav: Belgije, Češke republike, Danske, Nemčije, Finske, Francije,
Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Avstrije, Portugalske, Švedske,
Švice, Španije in Združenega kraljestva.
1 Področje uporabe
Ta evropski standard obravnava polaganje in preskušanje vodov in kanalov za odvajanje vode, ki so
navadno položeni v zemljo in navadno delujejo v pogojih težnosti (s prosto gladino).
Ta evropski standard obravnava tudi gradnjo tlačnih cevovodov, pri čemer je treba po potrebi
upoštevati tudi predlog standarda prEN 805.
Ta standard se uporablja tudi za izvedbe vodov in kanalov v jarkih in pod nasipi ali za polaganje nad
terenom. Gradnja brez jarkov bo opisana v standardu prEN 12889. Kot dopolnilo naj se upoštevajo tudi
drugi krajevni ali državni predpisi, npr. tisti, ki se nanašajo na zdravje in varnost, vzpostavitev
prvotnega stanja na površini ceste in zahteve za preskušanje tesnosti.
2 Zveze z drugimi standardi
Ta evropski standard vključuje s pomočjo datiranih ali nedatiranih referenc tudi določila iz drugih
publikacij. Te normativne referenc so navedene na ustreznih mestih v besedilu, v nadaljevanju pa so
navedene publikacije. V tem standardu se pri datiranih referencah poznejša dopolnila ali spremembe h
katerikoli publikaciji upoštevajo le, če so vanjo vključene z dopolnilom ali revizijo. Za nedatirane
reference velja zadnja izdaja referenčne publikacije.
EN 476 Splošne zahteve za elemente težnostnih cevnih sistemov za odvod
odpadne vode
EN 752-3 Sistemi za odvod vode in kanalizacijo zunaj stavb – 3.del
Projektiranje
prEN 805 Oskrba z vodo – Zahteve za sisteme izven zgradb in komponente
EN 1295-1 Projektiranje vkopanih cevovodov pri različnih pogojih obtežb – 1.
del: Splošne zahteve
prEN 12889 Izvedba in preskušanje kanalov in drenaž brez izkopa
3 Definicije izrazov
V tem standardu, vključno s sliko 1, veljajo naslednje definicije posameznih izrazov:
3.1 Posteljica: Del gradbenega objekta, ki nosi cev med dnom jarka in bočnim zasipom ali pokrivno
plastjo. Posteljica sestoji iz zgornje in spodnje plasti posteljice. Pri neposrednem polaganju na raščena
tla jarka so spodnja plast raščena tla.
3.2 Debelina sloja, ki ga je treba utrditi: Debelina vsakega novega sloja zasipnega materiala pred
njegovo utrditvijo.
3.3 Prekrivna višina: Navpična razdalja od zgornjega roba debla cevi do površine.
3.4 Območje cevovoda: Zasip okoli cevi, ki vključuje posteljico, bočni zasip in pokrivno plast.
3.5 Pokrivna plast: Plast iz zasipnega materiala neposredno nad temenom cevi.
3.6 Glavni zasip: Zasip med zgornjim robom območja cevovoda in nivojem terena ali nasipa ali
spodnjim robom cestne ali tirne konstrukcije, kadar leži cevovod pod njo.
3.7 Najmanjša širina jarka: Najmanjša razdalja med stenami jarka na zgornjem robu spodnje plasti
posteljice, ali če obstaja, med varovalnim opažem v vsaki globini.
3.8 Obstoječa tla: Izkopana zemljina jarka.
PSIST EN 1610 : 2000
3.9 Nazivni premer (DN): Številčna oznaka gradbenega elementa, ki je primerno celo število, približno
enako izdelavni meri v mm. Lahko se uporablja za notranji premer (DN/ID) ali za zunanji premer
(DN/OD) (EN 476).
3.10 Cevovod: Sestav cevi, fazonskih kosov in spojev med jaški in drugimi gradbenimi objekti.
3.11 Predizdelani (gotovi) gradbeni element: Proizvod, izdelan ločeno od procesa vgrajevanja,
navadno na podlagi standardov za izdelke in/ali pod kontrolo proizvajalca.
3.12 Stranski zasip: Material med posteljico in pokrivno plastjo.
3.13 Globina jarka: Navpična razdalja med dnom jarka in terenom.
1 Površina 7 Zgornja plast posteljice
2 Spodnji rob cestne ali tirne konstrukcije, če 8 Spodnja plast posteljice
obstaja 9 Dno jarka
3 Stene jarka 10 Prekrivna višina (3.3)
4 Glavni zasip (3.6) 11 Debelina posteljice (3.1)
5 Pokrivna plast (3.5) 12 Višina območja cevovoda (3.4)
6 Stranski zasip (3.12) 13 Globina jarka (3.13)
a debelina spodnje plasti posteljice
b debelina zgornje plasti posteljice
c debelina pokrivne plasti
b = k × OD (glej 7. točko)
kjer je:
k brezdimenzijski faktor: razmerje med debelino zgornje plasti posteljice in OD
OD zunanji premer cevi v mm
Opombi 1.Najmanjše vrednosti za a in c glej 7. poglavje.
2. k × OD nadomešča označbo kota posteljice, ki se uporablja v nekaterih nacionalnih standardih. Kot posteljice ni
kot reakcije posteljice v statičnem računu.
Slika 1: Prikaz izrazov
Te definicije veljajo tudi za jarke s poševnimi stenami in za cevovode pod nasipi, če pridejo v poštev.
4 Splošno
4.1 Tehnične podlage
Cevovodi in jaški so inženirske konstrukcije, pri katerih stabilnost in obratovalna varnost temeljita na
skupnem delovanju gradbenih elementov, posteljice in zasipa. Dobavljeni deli, kot so cevi, fazonski
kosi in tesnilni material, in na kraju samem opravljeno delo, kot je izdelava posteljice, spajanje cevi,
bočni zasip in glavni zasip, so pomembni dejavniki, ki zagotavljajo funkcijo objekta v skladu z zahtevami.
4.2 Zagotovitev nosilnosti
Pred začetkom gradnje je treba skladno z EN 752-3 in EN 1295-1 dokazati, določiti ali predpisati nosilnost cevovoda.
Izvajanje del je treba nadzorovati tako, da je v izračunu predpostavljena nosilnost ohranjena ali pa
prilagojena spremenjenim pogojem.
Na projektirano nosilnost vplivajo naslednji dejavniki in njihove spremembe:
- razlika med dejansko izkopano in v računu upoštevano širino jarka
- razlika med dejansko izkopano in v računu upoštevano globino jarka
- varovalni opaž jarka in učinki njegove odstranitve
- stopnja utrditve v območju cevovoda
- stopnja utrditve glavnega zasipa
- posteljica in dno jarka
- prometne in občasne obtežbe na gradbišču
- vrste in značilnosti tal (npr. podlage, ostenja jarka, zasipa)
- oblika jarka (npr. stopničasti jarek, jarek s poševnimi stenami)
- stanje podlage in tal (npr. zaradi zmrzovanja in odtaljevanja, dežja, snega, poplavitve)
- gladina talne vode
- dodatni cevovodi v istem jarku
Opomba: Ta seznam ni popoln.
5 Gradbeni elementi in materiali
5.1 Splošno
Gradbeni elementi in materiali morajo ustrezati nacionalnim standardom, ki so prevzeti evropski
standardi, če obstajajo, ali evropskim tehničnim soglasjem. Če standardov ali evropskih tehničnih
soglasij ni, morajo gradbeni elementi in materiali ustrezati zahtevam projekta.
5.2 Gradbeni elementi
Gradbeni elementi morajo ustrezati točki 5.1.
poštevati je treba vsa dopolnilna navodila proizvajalca.
5.3 Materiali za območje cevovoda
5.3.1 Splošno
Materiali za območje cevovoda morajo ustrezati pripadajočim zahtevam v alineah k točki 5.3 in tako
zagotoviti trajno stabilnost in nosilnost vkopanega cevovoda. Ti materiali ne smejo biti škodljivi za cev,
material cevi ali za podtalnico. Zmrznjen material se ne sme uporabljati.
Materiali za območje cevovoda morajo biti skladni z zahtevami projekta. Ti materiali so lahko materiali
iz obstoječih tal (5.3.2), če je dokazana njegova uporabnost, ali materiali z drugih nahajališč (5.3.3).
Materiali za posteljico ne smejo vsebovati zrn, večjih od:
- 22 mm za DN ≤ 200
- 40 mm za DN > 200 do DN ≤ 600
PSIST EN 1610 : 2000
5.3.2 Material iz obstoječih tal
Da se material iz obstoječih tal lahko uporabi:
- mora biti skladen z zahtevami projekta
- se mora dati utrditi, če se to zahteva
- ne sme vsebovati nobenih materialov, škodljivih za cevi (npr. prevelikih zrn glede na material,
debelino stene in premer cevi, korenin, odpadkov, organskega materiala, kep ilovice, večjih od
75 mm, snega in ledu)
Material iz obstoječih tal, ki ustreza zahtevam iz 5.3.3.1 ali 5.3.3.3, je primeren.
5.3.3 Materiali z drugih nahajališč
Primerni so spodaj navedeni materiali, ki so lahko tudi reciklirani materiali.
5.3.3.1 Zrnavi, nevezani materiali
Zrnavi, nevezani materiali so:
- enozrnati zrnavi material
- stopnjevani zrnavi material
- pesek
- neseparirani agregati (all-in)
- drobljeni agregati
Pregled zrnavih, nevezanih materialov je naveden v dodatku B.
5.3.3.2 Hidravlično vezani materiali
Hidravlično vezani materiali so:
- cementna stabilizacija
- lahki beton
- pusti beton
- nearmirani beton
- armirani beton
Materiali morajo ustrezati zahtevam projekta.
5.3.3.3 Drugi materiali
Drugi materiali, z izjemo navedenih v točkah od 5.3.3.1 do 5.3.3.2, se smejo uporabiti za območje
cevovoda, če je dokazano, da izpolnjujejo zahteve iz točke 5.3.1. Naravne ali umetne snovi, ki bi lahko
poškodovale cevovod ali jaške, niso primerni.
Preveriti je treba tudi posledice za okolje.
5.4 Materiali za glavni zasip
Materiali za glavni zasip morajo ustrezati zahtevam projekta.
Za glavni zasip se smejo uporabiti vsi v točki 5.3 navedeni materiali.
Za glavni zasip se sme uporabiti izkopani material s kamni do velikosti največ 300 mm ali debeline
pokrivne plasti ali polovice debeline sloja, ki se namerava utrditi, kar je manjše. Glede na pogoje tal,
talne vode in materiala cevi se te vrednosti lahko še zmanjšajo. Za skaloviti teren se lahko predpišejo
posebne zahteve.
6 Izkop jarka za cevovod
6.1 Jarki
Jarki morajo biti dimenzionirani in izkopani tako, da je cevovode mogoče vgraditi strokovno in varno.
Če je med gradnjo potreben dostop do zunanje stene pod terenom ležečih objektov, npr. jaškov, je
treba urediti zavarovan in najmanj 0,5 m širok delovni prostor.
Kjer sta v istem jarku ali pod istim nasipom položena dva ali več cevovodov mora biti v območju med
cevmi minimalni delovni prostor. Če ni določeno drugače, mora vodoravna razdalja med cevmi znašati
0,35 m za cevi do vključno DN 700 in 0,50 m za cevi, večje od DN 700.
Po potrebi naj se zaščiti druge oskrbovalne, kanalizacijske in drenažne vode, druge objekte ali
površine pred škodljivimi vplivi gradnje.
6.2 Širina jarka
6.2.1 Največja širina jarka
Jarek ne sme biti širši od največje širine jarka, določene v statičnem izračunu. Če to ni mogoče, mora
zadevo obravnavati projektant.
6.2.2 Najmanjša širina jarka
Najmanjša širina jarka je vedno največja vrednost iz preglednic 1 in 2. Izjeme so navedene v 6.2.3.
Preglednica 1: Najmanjša širina jarka, v odvisnosti od nazivne velikosti DN
Najmanjša širina jarka (OD +x) v m
DN opažen jarek neopažen jarek
0 0
β > 60 β≤ 60
OD + 0,40 OD + 0,40
≤ 225
OD + 0,50 OD + 0,50 OD + 0,40
> 225 do ≤ 350
> 350 do ≤ 700 OD + 0,70 OD + 0,70 OD + 0,40
> 700 do ≤ 1200 OD + 0,85 OD + 0,85 OD + 0,40
OD + 1,00 OD + 1,00 OD + 0,40
> 1200
V vrednostih OD + x pomeni x/2 najmanjši delovni prostor med cevjo in steno jarka oz. varovalnim opažem.
Pri tem pomenijo:
OD - zunanji premer, v m
β - kot naklona nezaščitene stene jarka, merjen proti vodoravnici (glej sliko 2)
Preglednica 2: Najmanjša širina jarka v odvisnosti
od globine jarka
Globina jarka (m) Najmanjša širina jarka (m)
< 1,00 ni podana
≥1,00 ≤ 1,75 0,80
0,90
> 1,75 ≤ 4,00
1,00
> 4,00
Slika 2: Kot ββ pri nezaščiteni steni jarka
ββ
PSIST EN 1610 : 2000
6.2.3 Izjeme pri najmanjši širini jarka
Najmanjša širina jarka iz preglednic 1 in 2 se sme spremeniti:
- če se od oseb nikoli ne zahteva, da stopijo v jarek, npr. pri mehaniziranih tehnikah polaganja
- če se od oseb nikoli ne zahteva, da stopijo v prostor med cevovodom in steno jarka
- na ozkih mestih in v neizogibnih položajih
Za vsakega od teh primerov posebej se zahtevajo posebni ukrepi v projektu in pri izvedbi.
6.3 Stabilnost jarka
Stabilnost jarka je treba zagotoviti z ustreznim varovalnim opažem ali s poševno izkopanimi stenami ali
na drug primeren način. Varovalni opaž je treba odstranjevati skladno s predpostavkami statičnega
izračuna, tako da ne pride do poškodb niti do sprememb lege cevovoda.
6.4 Dno jarka
Padec dna jarka in material na dnu jarka morata ustrezati zahtevam projekta. Dno jarka ne sme biti
razrahljano, če pa je, je treba na ustrezen način ponovno vzpostaviti prvotno nosilnost.
Kjer so cevi položene na dno jarka, mora biti le-to pripravljeno z zahtevanim padcem in obliko, ki
zagotovita enakomerno naleganje debla cevi. Glavične jame morajo biti ustrezno izdelane v spodnjem
sloju posteljice ali v dnu jarka.
Če zmrzuje, je morda treba zaščititi dno jarka, da okrog cevovoda ali pod njim ne ostanejo zamrznjeni sloji.
Kjer je dno jarka nestabilno ali je nosilnost tal majhna, je treba izvesti ustrezne ukrepe (glej 7.1 in 7.3).
6.5 Odvodnjavanje
Med polaganjem cevovoda morajo biti izkopani jarki suhi, v njih ne sme biti deževnice, precejne vode,
izvirov vode ali vode iz puščajočega cevovoda. Načini odvodnjavanja ne smejo vplivati na območje
cevovoda in na cevovod (glej tudi dodatek A).
Med odvodnjavanjem je treba upoštevati vse ukrepe za preprečitev izpiranja drobnih frakcij.
Upoštevati je treba vpliv ukrepov za odvodnjavanje na gibanje podtalnice in stabilnost okolice.
Po končanih ukrepih odvodnjavanja je treba vse začasne drenažne poti primerno zatesniti.
7 Območje cevovoda in varovalni opaž
7.1 Splošno
Materiali, posteljica, varovalni opaž in debeline slojev v območju cevovoda morajo biti skladni z
zahtevami projekta. Materiali naj se izberejo skladno s točkama 5.3.2 in 5.3.3. Materiali za območje
cevovoda in njihova zrnavost ter vsak varovalni opaž se izberejo glede na:
- velikost cevi
- material in debelino sten cevi
- lastnosti zemljine
Širina posteljice mora biti enaka širini jarka, če ni predpisano drugače. Pri cevovodih pod nasipi mora
biti širina posteljice enaka štirikratnemu zunanjemu premeru, če ni predpisano drugače.
Najmanjša debelina c (glej sliko 1) pokrivne plasti mora znašati 150 mm nad steblom cevi in 100 mm nad
spojem. Kadar se uporabljajo materiali, skladni s 5.3.3.2 in 5.3.3.3, mora c ustrezati zahtevam projekta.
Odstraniti je treba vsa mehka mesta v podlagi pod dnom jarka in jih nadomestiti z ustreznim
materialom za posteljico. Če so te količine večje, naj se ponovi statični račun.
7.2 Izvedbe posteljice
7.2.1 Posteljica - tip 1
Posteljica tipa 1 (slika 3) se sme uporabiti za vsako območje cevovoda, ki omogoča naleganje cevi po
vsej dolžini stebla in se upoštevata zahtevani debelini slojev a in b. To velja za vsako velikost in obliko
cevi, npr. okrogle, neokrogle, z ravno osnovno ploskvijo.
Če ni predpisano drugače, spodnja plast posteljice, merjena pod steblom cevi, ne sme biti tanjša od:
- 100 mm za normalne razmere
- 150 mm za skalnata in trdna tla
Debelina b zgornje plasti posteljice mora ustrezati statičnemu izračunu.

Slika 3: Posteljica tipa 1
7.2.2 Posteljica - tip 2
Posteljica tipa 2 (slika 4) se sme uporabiti v homogenih, relativno mehkih, drobnozrnatih tleh, ki
dovoljujejo naleganje cevi po vsej dolžini stebla. Cevi se smejo položiti neposredno na predhodno
oblikovano in pripravljeno dno jarka.
Debelina zgornje plasti posteljice b mora ustrezati statičnemu izračunu.

Slika 4: Posteljica tipa 2
7.2.3 Posteljica - tip 3
Posteljica tipa 3 (slika 5) se sme uporabiti v homogenih, relativno (mehkih) drobnozrnatih tleh, ki
dovoljujejo naleganje cevi po vsej dolžini stebla. Cevi se smejo položiti neposredno na predhodno
pripravljeno dno jarka.
Debelina b zgornjega sloja posteljice mora ustrezati statičnemu izračunu.

Slika 5: Posteljica tipa 3
PSIST EN 1610 : 2000
7.3 Posebne izvedbe posteljice ali nosilnih konstrukcij
Če dno jarka ni dovolj nosilno za posteljico, je potrebna posebna izvedba posteljice. Praviloma je to na
nestabilnih tleh, npr. na šoti, živem pesku.
Primeri posebne izvedbe so zamenjava tal z drugimi materiali npr. peskom, gramozom in hidravlično
vezanimi materiali, podpiranje cevovoda s piloti, npr. z uporabo prečnih nosilcev ali podpor v obliki »V«
ali vzdolžnih nosilcev ali armiranobetonskih plošč preko pilotov.
Pri projektiranju in vgrajevanju je treba upoštevati tudi prehode med različnimi vrstami nosilnih tal z
različnimi lastnostmi, ki vplivajo na posedanje.
Vsaka posebna izvedba posteljice ali nosilne konstrukcije je dovoljena le, če se njena primernost
dokaže s statičnim izračunom.
Opomba: V zemljo položeni cevovodi na pilotih lahko prevzamejo izredno velike obtežbe.
8 Vgrajevanje
Opomba: Če ni navedeno drugače, izraz »cevi« v tej točki vključuje tudi »fazonske kose in druge dele cevovoda«.
8.1 Zakoličenje
Pred zakoličenjem je treba teren temeljito pregledati in ugotoviti položaj cevi, kablov in drugih
podzemnih naprav (vodov). Če ugotovitve tega pregleda vplivajo na smer in globino, je treba o tem
obvestiti projektanta.
Sredinska os in zgornja širina jarka morata biti natančno izmerjeni, označeni in narisani.
Začasno nameščene označevalne količke je treba v stabilni legi zavarovati pred premaknitvijo.
8.2 Dostava, nakladanje in razkladanje ter prevoz na gradbišču
Ob dostavi je treba cevi, dele cevovoda in spojni material pregledati in tako zagotoviti, da so primerno
označeni in da so skladni z zahtevami projekta.
Upoštevati je treba navodila proizvajalca.
Pred dostavo in tudi neposredno pred vgradnjo je treba gradbene izdelke pazljivo pregledati in tako
zagotoviti, da niso poškodovani.
8.3 Skladiščenje
Upoštevati je treba navodila proizvajalca in zahteve ustreznih standardov za izdelke.
Vsi materiali naj se skladiščijo tako, da ostanejo čisti in da se ne umažejo ali poškodujejo, npr. tesnila
iz elastomerov morajo ostati čista, in kjer je potrebno, naj se zaščitijo pred izvori ozona (npr. električno
orodje), pred sončno svetlobo in oljem.
Cevi je treba zavarovati tako, da se ne odkotalijo in poškodujejo. Izogibati se je treba previsokim
skladovnicam cevi, da spodaj ležeče cevi niso preobremenjene. Skladovnice ne smejo biti blizu odprtih
jarkov.
Cevi z (zunanjim) varovalnim premazom je treba, kjer je to potrebno, položiti na podložne lege, da so
dvignjene od tal in da se zaščitni premaz in spoji ne morejo poškodovati. V hladnem vremenu je treba
vse cevi položiti na podložne lege, da ne primrznejo k tlem.
8.4 Spuščanje v jarek
Iz varnostnih razlogov in da ne pride do poškodb, je treba za spuščanje gradbenih elementov v jarek
uporabljati primerne pripomočke in postopke.
8.5 Polaganje
8.5.1 Splošno
Polaganje cevi naj se začne na spodnjem (dolvodnem) koncu cevovoda, pri čemer se cevi navadno
položijo tako, da so obojke obrnjene proti gornjemu (gorvodnemu) koncu.
Če se dela za dalj časa prekinejo, naj se konci cevi začasno zaprejo. Zaščitni čepi naj se odstranijo šele tik
pred izdelavo spoja. Cevi naj se zaščitijo pred vnosom tujih snovi. Sleherni material v cevi je treba odstraniti.
Če je potrebna posebna orientacija cevi, ki je npr. označena na temenu cevi, je treba to pri polaganju
upoštevati.
8.5.2 Smer in višinski položaj
Cevi je treba polagati točno v smeri in po višini v okviru toleranc, podanih v projektu. Vse potrebne
prilagoditve višinskega položaja se izvedejo z dviganjem ali zniževanjem posteljice in tako se zagotovi,
da so cevi v končnem položaju po celi dolžini enakomerno podprte. Dokončni popravki se nikoli ne
smejo napraviti z lokalnim podbijanjem.
8.5.3 Spajanje
Zaščitni čepi na koncu cevi se smejo odstraniti šele tik pred spajanjem. Deli cevne površine, ki pridejo
v stik z deli za spajanje, morajo biti nepoškodovani, čisti in po potrebi suhi. Vtične spoje je treba
premazati z mazivi in po postopkih, ki jih priporoča proizvajalec.
Če cevi ni mogoče spajati ročno, je treba uporabiti primerno orodje. Po potrebi je treba konce cevi
zaščititi. Cevi naj se spajajo s postopnim potiskanjem v smeri osi, pri tem pa ne sme pridi do siljenja in
do preobremenitve sestavnih delov. Natančnost smeri naj se preverja in po potrebi po spajanju popravi.
Če je med koncem cevi in obojko naslednje cevi predpisan razmik, je treba upoštevati odstopanja, ki
jih je dal proizvajalec.
8.5.4 Glavične jame v območju spoja
Pri polaganju cevi je treba na dnu jarka predvideti glavične jame, ki omogočajo pravilno spajanje in
preprečujejo, da bi cevi ležale na spojih. Glavične jame ne smejo biti večje, kot je potrebno za pravilno
izdelavo spoja.
8.5.5 Rezanje cevi na dolžino
Cevi je treba rezati s primernim orodjem po priporočilu proizvajalca. Reze je treba izvesti tako, da je
zagotovljena pravilna funkcija spoja v izdelavi. Ustrezna popravila zunanjega zaščitnega premaza in
notranjih prevlek se izvedejo skladno z navodili proizvajalca.
8.5.6 Pripravljalna dela za poznejše priključke
Na koncih cevi ali odcepov, na katerih bodo priključki izdelani šele po zasipu, je treba predvideti trajno
vodotesne zamaške in jih po potrebi na ustrezen način pritrditi. Njihovo lego je treba izmeriti in zabeležiti.
8.5.7 Dodatna navodila
Upoštevati je treba dodatna navodila za polaganje, predvsem iz drugih ustreznih standardov, nato pa
navodila proizvajalca.
8.6 Posebni načini gradnje
8.6.1 Nadzemni cevovodi
Za nadzemne cevovode se zahtevata poseben projekt in izvedba (npr. na podporah ali z obešenjem).
Cevovodi naj se zaščitijo pred vsemi škodljivimi vplivi okolja.
PSIST EN 1610 : 2000
8.6.2 Cevovodi v zaščitnih ceveh
V določenih pogojih, npr. na zaščitenih območjih vodnih virov ali na industrijskih zemljiščih, je lahko
potrebno kanalizacijske vode položiti v zaščitne cevi. Zaščitni in kanalizacijski cevovod je treba
preskusiti ločeno.
Pri kanalizacijskih vodih v prepustih ni potreben preskus tesnosti prepusta.
8.6.3 Opečni in na kraju betonirani kanali
Za opečne in na kraju betonirane kanale se zahtevata poseben projekt in izvedba.
8.6.4 Cevovodi skozi objekte, pod objekti ali poleg objektov
Kjer cevovodi potekajo skozi objekte, vključno z jaški in revizijskimi komorami, morajo biti gibljivi spoji
(členki) vgrajeni v steno ali pa kolikor mogoče tesno priključeni na zunanjo steno objekta,razen,če
cevovod in objekt tvorita gradbeno-tehnično celoto na togem temelju. Podobno je treba ravnati, kadar
cevovodi potekajo pod objekti ali poleg njih.
Dodatno gibljivost členka je mogoče doseči z vgraditvijo kratkih cevi, ki ustvarijo členek. Dolžina teh
cevi in konstrukcijski detajl sta odvisna od premera in vrste cevi in od zasnove spojev. Za cevi, ki gredo
skozi objekt, je lahko potrebna manšeta ali ustrezen obzidan prehod.
8.7 Podpiranje in sidranje
Če med vgradnjo obstaja nevarnost poplavitve ali preplavitve jarka, je treba cevovode zavarovati s
primerno obtežitvijo ali sidranjem. Tlačne cevovode, pri katerih so fazonski kosi in ventili vgrajeni brez
varovala v vzdolžni smeri, je treba zavarovati, da lahko prevzamejo nastopajoče sile. Nadaljnje
podrobnosti glej prEN 805.
Opomba: Te sile so lahko zelo velike.
Pri težnostnih cevovodih je lahko vsaj začasno potrebno fazonske kose med tlačnim preskusom varno
zasidrati.
Dodatne sile, ki lahko nastopijo pri obešenih cevovodih in v strmih odsekih, naj se upoštevajo pri
oblikovanju konstrukcije npr. z oblikovanjem betonskega ležišča, obbetoniranjem ali z zaporno
pregrado, ki hkrati preprečuje izpiranje ali dreniranje posteljice. Po potrebi je treba prej analizirati tla.
8.8 Jaški in revizijske komore
Jaški in revizijske komore pri preskusu iz 13. točke ne smejo prepuščati vode in morajo biti skladni z
zahtevami projekta.
Predizdelani gradbeni elementi se morajo sestaviti in vgraditi po dopolnilnih navodilih proizvajalca.
9 Priključki na cevi in jaške
9.1 Splošno
Priključke na cevi in jaške je treba izdelati z uporabo predizdelanih gradbenih elementov.
Če je neki priključek predviden za poznejšo rabo, glej 8.5.6.
Kjer je treba izvesti priključke na cevi in jaške, je treba zagotoviti, da:
- niso prekoračene nosilnosti skupaj speljanih cevovodov
- cev, ki se priključuje, ne sega preko notranje površine cevi ali jaška, na katerega se priključuje
-priključek ne prepušča vode, skladno s 13. točko
Za izpolnitev gornjih zahtev je lahko npr. treba cevovod v območju priključkov okrepiti ali odsek cevi
nadomestiti z novo konstrukcijo, npr. z jaškom.
Postopki izdelave priključkov so opisani v točkah 9.2, 9.3, 9.4 in 9.5. Izbira je odvisna od zahtev
uporabnika, premera in materiala cevi.
Drugi postopki izdelave priključkov se lahko uporabijo, če zagotavljajo po kakovosti enakovreden
priključek.
9.2 Priključek z odcepom
Odcep naj se vgradi pod ustreznim kotom glede na smer cevovoda, ki se priključuje. Kjer je treba
odcep vstaviti v obstoječi cevovod, je cevovod treba prekiniti ali odstraniti eno ali več cevi, odvisno od
materiala, dolžine, vrste odcepa in posteljice. Da se ohrani zveznost cevovoda, naj se odstrani le toliko
cevi, kolikor je potrebno za vstavitev odcepa v cevovod. Izvedba lahko zahteva poleg odcepa vključitev
dodatnega kratkega kosa cevi. Ne glede na to, ali se uporabijo spoji z vtičnimi obojkami ali drsnimi
spojnicami, morajo le-te ustrezati premeru cevovoda in zagotavljati točen položaj in lego ter omogočiti
učinkovito tesnjenje.
9.3 Priključek s spojniki
Spojniki so gradbeni elementi, ki se vstavljajo v krožne odprtine, izvrtane v steno cevovoda, tako, da
tvorijo tesen spoj.
Odprtina v cevovod se izreže z orodjem za vrtanje, tako da nastane okrogla luknja, ki se prilega obliki
priključnega fazonskega kosa, pri čemer je treba paziti, da v cevovod ne zaide noben nezaželen
material.
Priključni fazonski kos naj se namesti na zgornjo polovico cevnega oboda, prednostno pod kotom 45
k navpični ravnini skozi vzdolžno os cevovoda.
Podrobnosti o vgrajevanju spojnikov so navedene v navodilih proizvajalca.
9.4 Priključek s sedlastimi fazonskimi kosi
Sedlasti fazonski kosi so gradbeni elementi s tesnim spojem med zunanjo površino cevi in notranjo
površino prirobnice sedla. Odprtina v steni obstoječe cevi se prilega sedlastemu kosu, ki naj bi se
uporabil. Izdela se s prevrtavanjem, izvrtanjem jedra, ali kjer je mogoče, s posebno žago in prilegajočo
šablono; pri delu je treba paziti, da v cevovod ne zaide noben nezaželen material.
Sedlasti fazonski kos naj se namesti na zgornjo polovico cevnega oboda, če je mogoče pod kotom 45
k navpični ravnini skozi vzdolžno os cevovoda.
Podrobnosti o vgrajevanju sedlastega fazonskega kosa so navedene v navodilih proizvajalca.
9.5 Priključek z varjenjem
Če je treba izdelati priključke z varjenjem, je treba upoštevati podrobnejša navodila proizvajalca cevi.
9.6 Priključek na jaške in revizijske komore
V točkah 9.3, 9.4 in 9.5. opisani postopki veljajo delno tudi za priključke na jaške in revizijske komore.
Položaj priključka mora biti skladen z zahtevami projekta.
10 Preskušanje med polaganjem
Nadzor/preskušanje po 12. točki se po potrebi lahko izvaja tudi med polaganjem.
Če se zahteva, je treba prvi preskus tesnosti izvesti pred zasipanjem jarka. Med napredovanjem del je
priporočljivo kontrolirati zbitost stranskega in glavnega zasipa.
PSIST EN 1610 : 2000
11 Zasipavanje jarka
Bočni in glavni zasip se smeta začeti šele, ko so spoji cevi in posteljica zmožni prevzeti obtežbe.
Izdelava območja cevovoda in glavni zasip kot tudi odstranitev zaščitnega opaža in utrjevanje naj se
izvedejo tako, da bo nosilnost cevovoda ustrezala zahtevam projekta.
11.1 Utrjevanje
Dosežena mora biti stopnja utrditve, kot je določeno v statičnem izračunu cevovoda. Zahtevane
stopnje utrditve je treba kontrolirati po metodi, ki ustreza posamezni opremi za utrjevanje, ali pa jo je
treba, kjer se tako zahteva, dokazati z meritvami.
Utrjevanje pokrivne plasti neposredno nad cevovodom naj se, kadar se zahteva, izvaja ročno.
Mehansko utrjevanje glavnega zasipa tik nad cevjo naj se ne začne, dokler ni sloj nad temenom cevi
debel najmanj 300 mm. Skupna debelina sloja neposredno nad cevjo pred mehanskim utrjevanjem je
odvisna od vrste opreme za utrjevanje. Pri izbiri opreme za utrjevanje, števila utrjevanj in debeline
sloja, ki ga je treba utrditi, je treba upoštevati material, ki se utrjuje, in cevovod, ki ga je treba položiti.
Utrjevanje glavnega ali stranskega zasipa z močenjem je dovoljeno le izjemoma, in to samo v
primernih nevezanih zemljinah.
11.2 Izvedba območja cevovoda
Območje cevovoda naj se izvede tako, da ne pride do vrinjanja raščenih tal v zasipni material ali
premeščanja zasipnega materiala v raščena tla. V nekaterih okoliščinah, zlasti če je prisotna
podtalnica, je lahko potrebno za zaščito območja cevovoda uporabiti geotekstil ali stopnjevan peščeni
filtrski material.
Če bi tok podtalnice lahko prenašal drobne delce zemljine ali bi se znižal nivo podtalnice, je treba
primerno ukrepati.
Posteljica, bočni zasip in prekrivna plast se izvedejo skladno z zahtevami projekta. Območje cevovoda naj se
zavaruje pred vsemi predvidljivimi spremembami nosilnosti, stabilnosti ali lege, ki jih lahko povzročijo:
- odstranitev varovalnega opaža
- vplivi podtalnice
- druga zemeljska dela v bližini cevovoda
Če morajo biti deli nekega cevovoda zasidrani ali okrepljeni, mora biti to opravljeno pred zasipom
območja cevovoda.
Med vgrajevanjem zasipa v območju cevovoda naj se posebej pazi na:
- smer in višinska lega cevovoda se ne smeta spremeniti;
- zgornji sloj posteljice je treba skrbno vgraditi in zagotoviti, da so praznine pod cevjo zapolnjene z
zgoščenim materialom.
11.3 Izvedba glavnega zasipa
Glavni zasip je treba izvesti po zahtevah projekta, v skladu z navedenim nejvečjim dopustnim
posedkom na površini. Posebna pozornost naj se nameni odstranjevanju varovalnega opaža.
11.4 Odstranjevanje varovalnega opaža
Odstranjevanje varovalnega opaža naj poteka postopno med izdelavo območja cevovoda.
Opomba: Odstranjevanje varovalnega opaž iz območja cevovoda in nižje ležečih območij po vgraditvi glavnega zasipa ima
lahko resne posledice za nosilnost, smer in višinsko lego.
Če zaščitnega opaža ni mogoče odstraniti pred dokončnim zasipom, npr. pri uporabi zagatnic ali
varovalnih sistemov, so potrebni posebni ukrepi, npr.:
- poseben statični račun
- pustiti dele varovalnega opaža v tleh
- posebna izbira materiala za območje cevovoda
11.5 Vzpostavitev prvotnega stanja na površini
Po končanem zasipu je treba površino vzpostaviti v prvotno stanje, kot je predpisano.
12 Končni pregled in/ali preskušanje cevovoda in jaškov po zasipu
Po končanem polaganju je treba opraviti ustrezne preglede in/ali preskuse v skladu s točkami od 12.1
do 12.3.
12.1 Vizualni pregled
Vizualni pregled zajema:
- smer in višinsko lego
- spoje
- poškodbe ali deformacije
-priključke
- prevleke in premaze
12.2 Tesnost
Tesnost cevovoda vključno s priključki, jaški in inspekcijskimi komorami se preskusi skladno s 13. ali
14. točko.
12.3 Območje cevovoda in glavni zasip
Ustreznost izvedbe območja cevovoda se lahko dokaže s preskusi utrditve in/ali s preverjanjem
deformacije cevi, kot je specificirano. Ustreznost glavnega zasipa pa se lahko dokazuje s preverjanjem
utrditve.
12.3.1 Utrditev
Če se zahteva, je treba pri preskusu dokazati, da je stopnja utrditve posteljice, bočnega zasipa,
pokrivne plasti in glavnega zasipa skladna z zahtevami točke 11.1.
12.3.2 Deformacije cevi
Če se zahteva, je treba za ugotovitev skladnosti s statičnim izračunom preveriti navpično spremembo
premera gibke cevi.
13 Postopki in zahteve za preskušanje težnostnih cevovodov (s prosto gladino)
13.1 Splošno
Tesnost cevovodov, jaškov in revizijskih komor se preskusi z zrakom (postopek »L«) ali z vodo (postopek
»W«), kot je prikazano na slikah 6 in 7. Cevi, jaški in revizijske komore se lahko preskušajo ločeno, npr. cevi
z zrakom
...