SIST EN 12464-2:2014

Light and lighting - Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places

This European Standard specifies lighting requirements for outdoor work places, which meet the needs for visual comfort and performance. All usual visual tasks are considered. This European Standard is not applicable for emergency lighting; see EN 1838 and EN 13032-3.
This European Standard does not specify lighting requirements with respect to the safety and health of workers at work and has not been prepared in the field of application of Article 153 of the EC treaty, although the lighting requirements, as specified in this standard, usually fulfil safety needs. Lighting requirements with respect to the safety and health of workers at work may be contained in Directives based on Article 153 of the EC treaty, in national legislation of member states implementing these directives or in other national legislation of member states.
This European Standard neither provides specific solutions, nor restricts the designer’s freedom from exploring new techniques nor restricts the use of innovative equipment.

Licht und Beleuchtung - Beleuchtung von Arbeitsstätten - Teil 2: Arbeitsplätze im Freien

Diese Norm legt die Anforderungen an die Beleuchtung von Arbeitsstätten/Arbeitsplätzen im Freien fest, die den Erfordernissen im Hinblick auf Sehkomfort und Sehleistung entsprechen. Alle üblichen Sehaufgaben sind berücksichtigt. Diese Europäische Norm ist nicht anwendbar für Notbeleuchtung: siehe EN 1838 und EN 13032-3.
Diese Europäische Norm legt keine Anforderungen an die Beleuchtung von Arbeitsstätten im Hinblick auf den betrieblichen Arbeitsschutz fest und wurde nicht im Anwendungsbereich von Artikel 153 der Europäischen Verträge erarbeitet, obwohl die lichttechnischen Anforderungen, die in dieser Norm enthalten sind, üblicherweise auch die Anforderungen im Hinblick auf Sicherheit erfüllen. Anforderungen an die Beleuchtung von Arbeitsstätten im Hinblick auf den betrieblichen Arbeitsschutz können in nach Artikel 153 der Europäischen Verträge erlassenen Richtlinien enthalten sein, in der nationalen Rechtsetzung der Mitgliedstaaten in Umsetzung dieser Direktiven oder in anderer nationaler Rechtsetzung der Mitgliedstaaten.
Diese Norm legt weder spezielle Lösungen fest, noch schränkt sie die Freiheit des Planers ein, neue Techniken zu erkunden oder innovative Techniken einzusetzen.

Lumière et éclairage - Éclairage des lieux de travail - Partie 2: Lieux de travail extérieurs

La présente Norme européenne fixe des exigences relatives à l’éclairage des lieux de travail extérieurs, qui répondent aux besoins requis pour garantir confort et performances visuels. Toutes les tâches visuelles courantes sont prises en compte. La présente Norme européenne n’est pas applicable à l’éclairage de secours, voir l'EN 1838 et l'EN 13032 3.
Bien que les exigences en matière d’éclairage spécifiées dans la présente Norme satisfassent de manière générale aux exigences de sécurité, la présente Norme européenne ne comporte pas d’exigences relatives à l’éclairage en rapport avec la santé et la sécurité des travailleurs présents sur les lieux de travail et n’entre pas dans le domaine d’application de l’Article 153 du Traité de l’Union européenne. Les exigences en matière d'éclairage relatives à la sécurité et la santé des travailleurs peuvent être contenues dans des directives basées sur l'Article 153 du Traité de l'Union européenne, dans des législations nationales mettant en œuvre ces directives ou dans d'autres dispositions réglementaires nationales des États membres.
La présente Norme européenne ne vise pas à fournir de solutions spécifiques, à restreindre la liberté des concepteurs dans l’exploration de nouvelles techniques, ni à restreindre l’utilisation d’équipements innovants.

Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu - 2. del: Delovna mesta na prostem

General Information

• Status: Withdrawn
• Public Enquiry End Date: 29-Sep-2013
• Publication Date: 20-Mar-2014
• Withdrawal Date: 03-Feb-2025
• ICS: 91.160.10 - Interior lighting
• Technical Committee: STV - Steklo, svetloba in razsvetljava v gradbeništvu
• Current Stage: 9900 - Withdrawal (Adopted Project)
• Start Date: 04-Feb-2025
• Due Date: 27-Feb-2025
• Completion Date: 04-Feb-2025
• Directive: 2016/797/EU - Directive (EU) 2016/797 of the European Parliament and of the Council of 11 May 2016 on the interoperability of the rail system within the European Union (Text with EEA relevance)
• Ref Project: EN 12464-2:2014 - Light and lighting - Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places

Relations

• Replaces: SIST EN 12464-2:2007 - Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places
• Effective Date: 01-Apr-2014
• Replaced By: SIST EN 12464-2:2025 - Light and lighting - Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places
• Effective Date: 20-Jul-2022

Standards Content (Sample)

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu - 2. del: Delovna mesta na prostemLicht und Beleuchtung - Beleuchtung von Arbeitsstätten - Teil 2: Arbeitsplätze im FreienLumière et éclairage - Éclairage des lieux de travail - Partie 2: Lieux de travail extérieursLight and lighting - Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places91.160.10Notranja razsvetljavaInterior lightingICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 12464-2:2014SIST EN 12464-2:2014en,fr,de01-april-2014SIST EN 12464-2:2014SLOVENSKI
STANDARDSIST EN 12464-2:20071DGRPHãþD

EUROPEAN STANDARD NORME EUROPÉENNE EUROPÄISCHE NORM
EN 12464-2
January 2014 ICS 91.160.20 Supersedes EN 12464-2:2007English Version
Light and lighting - Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places
Lumière et éclairage - Éclairage des lieux de travail - Partie 2: Lieux de travail extérieurs
Licht und Beleuchtung - Beleuchtung von Arbeitsstätten - Teil 2: Arbeitsplätze im Freien This European Standard was approved by CEN on 7 December 2013.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national standards may be obtained on application to the CEN-CENELEC Management Centre or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN-CENELEC Management Centre has the same status as the official versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, Former Yugoslav Republic of Macedonia, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
CEN-CENELEC Management Centre:
Avenue Marnix 17,
B-1000 Brussels © 2014 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved worldwide for CEN national Members. Ref. No. EN 12464-2:2014 ESIST EN 12464-2:2014

Foreword . 3 Introduction . 4 1 Scope . 5 2 Normative references . 5 3 Terms and definitions . 5 4 Lighting design criteria . 5 4.1 Luminous environment . 5 4.2 Luminance distribution . 6 4.3 Illuminance . 6 4.3.1 General . 6 4.3.2 Illuminance on the task area . 6 4.3.3 Illuminance of surroundings . 7 4.3.4 Illuminance grid . 8 4.3.5 Uniformity and diversity . 8 4.4 Glare . 9 4.4.1 General . 9 4.4.2 Glare rating . 9 4.4.3 Veiling reflections and reflected glare . 10 4.5 Obtrusive light . 10 4.6 Directional lighting . 11 4.6.1 General . 11 4.6.2 Modelling . 11 4.6.3 Directional lighting of visual tasks . 11 4.7 Colour aspects . 11 4.7.1 General . 11 4.7.2 Colour appearance . 12 4.7.3 Colour rendering . 12 4.8 Flicker and stroboscopic effects. 12 4.9 Maintenance factor (MF) . 12 4.10 Energy considerations . 13 4.11 Sustainability . 13 5 Schedule of lighting requirements . 13 5.1 General . 13 5.2 Composition of the Tables 5.1 to 5.15 below . 14 5.3 The schedule of areas, tasks and activities . 14 5.4 Lighting requirements for areas, tasks and activities . 15 6 Verification procedures . 21 6.1 General . 21 6.2 Illuminance . 21 6.3 Glare Rating . 21 6.4 Colour Rendering Index and colour appearance . 21 6.5 Obtrusive light . 21 6.6 Maintenance schedule . 21 Annex A (informative)
A–deviations . 22 Bibliography . 23 Index of areas, tasks and activities . 24
= 0,15; e) 4.7.3 “colour rendering”, aligned with EN 12464-1; f) 4.10 “energy considerations”, aligned with EN 12464-1 and extended; g) subclause 5.1, insertion of requirements regarding routine cleaning of work spaces; h) Table 5.1 “General requirements for areas and for cleaning at outdoor work places”, title changed and new activity added; i) Table 5.12 “Railways and tramways”, updated and extended; j) Clause 6 “Verification procedures”, revised and harmonized with EN 12464-1. EN 12464, Light and lighting - Lighting of work places consists of the following parts: — Part 1: Indoor work places — Part 2: Outdoor work places According to the CEN-CENELEC Internal Regulations, the national standards organizations of the following countries are bound to implement this European Standard: Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, Former Yugoslav Republic of Macedonia, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey and the United Kingdom. SIST EN 12464-2:2014

0,2 = × (1) where d is the longer dimension of the area, in m, if the ratio of the longer to the shorter side is less than 2, otherwise d is the shorter dimension of the area; and p is the maximum grid cell size in m. The value of p should be that p ≤ 10 m. NOTE Formula (1) (coming from CIE x005:1992) has been derived under the assumption that p is proportional to d10log, where: p = 0,2 m for d = 1 m; p = 1 m for d = 10 m; p = 5 m for d = 100 m. 4.3.5 Uniformity and diversity The task area shall be illuminated as uniformly as possible. The illuminance uniformity of the task area shall be not less than the values given in Clause 5. The uniformity of the surroundings shall not be less than 0,10. In some cases, e.g. railways, illuminance diversity is also an important quality criterion. SIST EN 12464-2:2014

represents the average reflectance and Ehav the average horizontal illuminance of the area. If the value of reflectance is not known,
should be taken as 0,15.
Key 1 line of sight 2 plane of Eeye Figure 1 — The angle between the observer’s line of sight and the direction of the light incident from the individual luminaire RG should be computed at grid positions as defined in 4.3.4, at 45° intervals radially about the grid points with 0° direction parallel to the long side of the task area. SIST EN 12464-2:2014

Building facade Signs E1 2 0 2 500 0 0 0 50 E2 5 1 7 500 500 5 5 400 E3 10 2 10 000 1 000 15 10 800 E4 25 5 25 000 2 500 25 25 1 000 where E1 represents intrinsically dark areas, such as national parks or protected sites; E2 represents low district brightness areas, such as industrial or residential rural areas; E3 represents medium district brightness areas, such as industrial or residential suburbs; E4 represents high district brightness areas, such as town centres and commercial areas; Ev is the maximum value of vertical illuminance on properties in lx; I is the light intensity of each source in the potentially obtrusive direction in cd; RUL is the proportion of the flux of the luminaire(s) that is emitted above the horizontal, when the luminaire(s) is (are) mounted in its (their) installed position and attitude, and given in %; Lb is the maximum average luminance of the facade of a building in cd∙m–2; Ls is the maximum average luminance of signs in cd∙m–2. a In case no curfew regulations are available, the higher values shall not be exceeded and the lower values should be
taken as preferable limits. SIST EN 12464-2:2014

1 cd∙m-2 15 % based on adaptation luminance of
2 cd∙m-2 15 % based on adaptation luminance of
5 cd∙m-2 NOTE During the life of this standard, the designations are likely to change from ME, CE, S to M, C, P. a Road lighting classes as given in EN 13201-2. b If CE-class or S-class has to be applied, adaptation level of luminance should be used according to
CEN/TR 13201-1:2004, Table 3 or equivalent national standards. c TI calculation as given in EN 13201-3. d Limits apply where users of transport systems are subject to a reduction in the ability to see essential information. Values given are for relevant positions and for viewing directions in the path of travel. e Table 5.2 in CIE 150:2003 gives corresponding values for the veiling luminance Lv. f The adaptation luminance values are taken from CIE 150:2003, Table 2.4. 4.6 Directional lighting 4.6.1 General Directional lighting may be used to highlight objects, reveal texture and improve the appearance of people. This is described by the term “modelling”. Directional lighting of a visual task may also affect its visibility. 4.6.2 Modelling Modelling is the balance between diffuse and directional light. It is a valid criterion of lighting quality in virtually all applications. The people and objects should be lit so that form and texture are revealed clearly and pleasingly. This occurs when the light comes predominantly from one direction; the shadows so essential to good modelling are then formed without confusion. The lighting should not be too directional or it will produce harsh shadows. 4.6.3 Directional lighting of visual tasks Lighting from a specific direction may reveal details within a visual task, increasing their visibility and making the task easier to perform. Veiling reflections and reflected glare should be avoided, see 4.4.3. 4.7 Colour aspects 4.7.1 General The colour qualities of a near-white lamp are characterized by two attributes: — the colour appearance of the lamp itself; — its colour rendering capabilities, which affect the colour appearance of objects and persons illuminated by the lamp. SIST EN 12464-2:2014
...

SLOVENSKI SIST EN 12464-2
STANDARD april 2014
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna
mesta na prostem
Light and lighting – Lighting of work places – Part 2: Outdoor work places

Licht und Beleuchtung – Beleuchtung von Arbeitsstätten – Teil 2: Arbeitsplätze im
Freien
Lumière et éclairage – Éclairage des lieux de travail – Partie 2: Lieux de travail
extérieurs
Referenčna oznaka
ICS 91.160.10 SIST EN 12464-2:2014 (sl)

Nadaljevanje na strani II in od 1 do 33

2023-04: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega dokumenta ni dovoljeno.

SIST EN 12464-2 : 2014
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12464-2:2014 (sl), Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2.
del: Delovna mesta na prostem, 2014, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu
standardu EN 12464-2:2014 (en), Light and lighting – Lighting of work places – Part 2: Outdoor work
places, 2014.
Ta standard nadomešča SIST EN 12464-2:2007.

NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12464-2:2014 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 169 Svetloba in razsvetljava v gradbeništvu, katerega tajništvo je v pristojnosti DIN.

Slovenski standard SIST EN 12464-2:2014 je prevod evropskega standarda EN 12464-2:2014. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC STV Steklo, svetloba
in razsvetljava v gradbeništvu.

Odločitev za izdajo tega standarda je dne 28. februarja 2014 sprejel SIST/TC STV Steklo, svetloba in
razsvetljava v gradbeništvu.
ZVEZA S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:

SIST EN 12665:2018 Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in merila za specifikacijo zahtev za
razsvetljavo (SIST EN 12665:2011, razveljavljen)

SIST EN 13201-2 Cestna razsvetljava – 2. del: Zahtevane lastnosti

SIST EN 13201-3 Cestna razsvetljava – 3. del: Izračun lastnosti

SIST ISO 3864-1 Grafični simboli – Varnostne barve in varnostni znaki – 1. del: Načela
načrtovanja varnostnih znakov in varnostnih oznak

OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz "evropski standard", v SIST EN 12464-2 to
pomeni "slovenski standard".
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 12464-2:2014 in je objavljen z dovoljenjem

Upravni center CEN-CENELEC
Avenue Marnix 17
B-1000 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 12464-2:2014 and is published with the permission of

CEN-CENELEC Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Brussels
Belgium
II
EVROPSKI STANDARD EN 12464-2
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
januar 2014
EUROPÄISCHE NORM
ICS 91.160.20    Nadomešča EN 12464-2:2007

Slovenska izdaja
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del:
Delovna mesta na prostem
Light and lighting – Lighting of Lumière et éclairage – Éclairage Licht und Beleuchtung –
work places – Part 2: Outdoor des lieux de travail – Partie 2: Beleuchtung von Arbeitsstätten
work places Lieux de travail extérieurs – Teil 2: Arbeitsplätze im Freien

Ta evropski standard je CEN sprejel 7. decembra 2013.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi
dobi ta evropski standard status nacionalnega standarda brez kakršnihkoli sprememb. Najnovejši
seznami teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki se na zahtevo lahko dobijo pri
Upravnem centru CEN-CENELEC ali kateremkoli članu CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN-CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve,
Luksemburga, Madžarske, Malte, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nemčije,
Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske,
Švice, Turčije in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Upravni center CEN-CENELEC: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj

© 2014 CEN Vse pravice do izkoriščanja v kakršnikoli obliki in na kakršenkoli Ref. oznaka EN 12464-2:2014 E
način imajo nacionalni člani CEN.

SIST EN 12464-2 : 2014
VSEBINA Stran
Predgovor . 4
Uvod . 5
1 Področje uporabe . 6
2 Zveze s standardi . 6
3 Izrazi in definicije . 6
4 Merila za načrtovanje razsvetljave . 6
4.1 Svetlobno okolje . 6
4.2 Porazdelitev svetlosti . 7
4.3 Osvetljenost . 7
4.3.1 Splošno . 7
4.3.2 Osvetljenost delovne površine . 7
4.3.3 Osvetljenost neposredne okolice . 8
4.3.4 Mreža izračuna osvetljenosti . 9
4.3.5 Enakomernost in neenakomernost . 9
4.4 Bleščanje . 10
4.4.1 Splošno . 10
4.4.2 Ocena bleščanja . 10
4.4.3 Zastirajoče in refleksno bleščanje . 11
4.5 Vsiljena svetloba . 11
4.6 Usmerjena razsvetljava . 12
4.6.1 Splošno . 12
4.6.2 Modeliranje . 12
4.6.3 Usmerjena razsvetljava vidnih delovnih nalog . 12
4.7 Barva svetlobe in barvni videz . 12
4.7.1 Splošno . 12
4.7.2 Barva svetlobe . 13
4.7.3 Barvni videz . 13
4.8 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski efekt . 13
4.9 Faktor vzdrževanja (MF) . 14
4.10 Energijski vidiki . 14
4.11 Trajnost . 14
5 Pregled zahtev za razsvetljavo . 15
5.1 Splošno . 15
5.2 Prikaz in pojasnila k preglednicam 5.1 do 5.15 . 15
5.3 Seznam območij, delovnih nalog in dejavnosti . 15
5.4 Zahteve za razsvetljavo območij, delovnih nalog in dejavnosti . 16
6 Postopki preverjanja . 23
6.1 Splošno . 23
6.2 Osvetljenost . 23
SIST EN 12464-2 : 2014
6.3 Ocena bleščanja . 24
6.4 Indeks barvnega videza in barva svetlobe . 24
6.5 Vsiljena svetloba . 24
6.6 Načrt vzdrževanja . 24
Dodatek A (informativni): A-odstopanja . 25
Literatura . 26
Abecedni seznam območij, delovnih nalog in dejavnosti . 27

SIST EN 12464-2 : 2014
Predgovor
Ta dokument (EN 12464-2:2014) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 169 Svetloba in razsvetljava,
katerega sekretariat deluje v okviru DIN.

Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
bodisi z razglasitvijo najpozneje do julija 2014, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba razveljaviti
najpozneje julija 2014.
Opozoriti je treba na možnost, da so lahko nekateri deli tega dokumenta predmet patentnih pravic. CEN
[in/ali CENELEC] ne prevzemata odgovornosti za identifikacijo katerihkoli ali vseh takih patentnih pravic.

Ta dokument nadomešča EN 12464-2:2007.

Pomembne spremembe med tem dokumentom in EN 12464-2:2007 so:

a) izrazi in definicije so bili izbrisani, da se prepreči podvajanje v standardu EN 12665;

b) simboli so bili usklajeni s standardom EN 12665;

c) slika 1 je bila popravljena;

d) v točki 4.4.2, Ocena bleščanja, je privzeta vrednost refleksijskega faktorja ρ = 0,15;

e) točka 4.7.3, Barvni videz, je usklajena s standardom EN 12464-1;

f) točka 4.10, Energijski vidiki, je usklajena s standardom EN 12464-1 in razširjena;

g) v podtočki 5.1 so bile vstavljene zahteve za redno čiščenje delovnih prostorov;

h) preglednica 5.1, Splošne zahteve za območja in čiščenje delovnih mest na prostem, ima
spremenjen naslov in dodana je nova dejavnost;

i) preglednica 5.12, Železnice in tramvaji, je bila posodobljena in razširjena;

j) točka 6, Postopki preverjanja, je bila popravljena in usklajena s standardom EN 12464-1.

EN 12464, Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu, je sestavljen iz naslednjih delov:

– 1. del: Notranji delovni prostori

– 2. del: Delovna mesta na prostem

V skladu z notranjimi predpisi CEN-CENELEC morajo ta evropski standard obvezno uvesti nacionalne
organizacije za standardizacijo naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Madžarske, Malte, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in Združenega
kraljestva.
SIST EN 12464-2 : 2014
Uvod
Za učinkovito in zanesljivo izvajanje vidnih delovnih nalog na prostem naj se zagotovi zadostna in
primerna razsvetljava, zlasti ponoči.

Zahtevana stopnja vidljivosti in udobja je za večino delovnih mest na prostem določena z vrsto in
trajanjem dejavnosti.
Ta standard določa količinske in kakovostne zahteve za razsvetljavo večine delovnih mest na prostem
in z njimi povezanih področij. Navedena so tudi nekatera priporočila dobre prakse za razsvetljavo.

Pomembno je, da se upoštevajo vse točke standarda, čeprav so bistvene zahteve podane v obliki
preglednice zahtev za razsvetljavo (glej točko 5).

SIST EN 12464-2 : 2014
1 Področje uporabe
Ta evropski standard določa zahteve za razsvetljavo delovnih mest na prostem, ki zadoščajo potrebam
po vidnem udobju in učinku. Upoštevane so vse običajne vidne delovne naloge. Ta evropski standard
se ne uporablja za zasilno razsvetljavo; glej EN 1838 in EN 13032-3.

Ta evropski standard ne določa zahtev za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na
delovnem mestu in ni bil pripravljen za področje uporabe 153. člena Pogodbe o Evropski skupnosti,
čeprav zahteve za razsvetljavo, kot so določene v tem standardu, ponavadi zadoščajo potrebam glede
varnosti. Zahteve za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na delovnem mestu so lahko
navedene v direktivi na podlagi 153. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, v nacionalni zakonodaji držav
članic, ki uveljavlja to direktivo, ali v drugi nacionalni zakonodaji držav članic.

Ta evropski standard ne ponuja določenih rešitev, ne omejuje oblikovalske svobode pri uporabi novih
tehnik, niti ne omejuje uporabe inovativnih sredstev.

2 Zveze s standardi
Ta dokument se v celoti ali delno normativno sklicuje na naslednje dokumente, ki so nepogrešljivi pri
njegovi uporabi. Pri datiranih sklicevanjih velja le navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih velja
zadnja izdaja referenčnega dokumenta (vključno z morebitnimi dopolnili).

EN 12665:2011 Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in merila za specifikacijo zahtev za
razsvetljavo
EN 13201-2 Cestna razsvetljava – 2. del: Zahtevane lastnosti

EN 13201-3 Cestna razsvetljava – 3. del: Izračun lastnosti

ISO 3864-1 Grafični simboli – Varnostne barve in varnostni znaki – 1. del: Načela načrtovanja
varnostnih znakov in varnostnih oznak

3 Izrazi in definicije
V tem evropskem standardu se uporabljajo izrazi in definicije, kot so podani v standardu EN 12665:2011.

4 Merila za načrtovanje razsvetljave

4.1 Svetlobno okolje
Za izvedbo dobre razsvetljave morajo biti poleg zahtev po osvetljenosti izpolnjene še druge količinske
in kakovostne zahteve.
Zahteve za razsvetljavo so določene s tremi osnovnimi človeškimi potrebami:

– z vidnim udobjem, da imajo delavci občutek ugodja; posredno vpliva tudi na višjo produktivnost;

– z vidno učinkovitostjo, ki omogoča delavcem izvedbo vidnih delovnih nalog tudi v težavnih
okoliščinah in daljših časovnih obdobjih;

– z varnostjo.
Zadovoljivo svetlobno okolje določajo naslednji parametri:

– porazdelitev svetlosti,
– osvetljenost,
– bleščanje,
– usmerjenost svetlobe,
SIST EN 12464-2 : 2014
– barvni videz in barva svetlobe,

– migotanje (fliker).
Zahtevane vrednosti za osvetljenost in njeno enakomernost, moteče bleščanje in indeks barvnega
videza so navedene v točki 5; drugi parametri so opisani v točki 4.

OPOMBA: Namerno izboljšano in načrtovano svetlobno okolje, razsvetljava brez bleščanja, dobro prikazovanje barv, visoko
kontrastne oznake ter optični in taktilni sistemi vodenja lahko izboljšajo vidljivost ter občutek za smer in lokacijo.
Glej CIE 196:2011.
Poleg razsvetljave na dobro vidljivost vplivajo še drugi parametri vidne ergonomije, kot so:

– bistvene lastnosti delovne naloge (velikost, oblika, položaj, barva in refleksijske lastnosti
podrobnosti in ozadja);
– očesne zmožnosti posameznika (ostrina vida, zaznavanje globine, zaznavanje barv).

Z upoštevanjem teh dejavnikov se lahko izboljša dobra vidljivost, ne da bi bila potrebna večja
osvetljenost.
4.2 Porazdelitev svetlosti
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva na adaptacijo očesa in s tem tudi na vidnost delovne naloge.

Uravnotežena porazdelitev svetlosti je potrebna zaradi izboljšanja:

– ostrine vida,
– kontrastne občutljivosti (razločevanje majhnih relativnih razlik svetlosti),

– učinkovitega delovanja očesa (kot so akomodacija, usmerjenost pogleda, prilagoditev zenice,
gibanje očesa).
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva tudi na vidno udobje. Izogibati bi se morali nenadnim
spremembam svetlosti.
4.3 Osvetljenost
4.3.1 Splošno
Osvetljenost in njena porazdelitev na delovni površini ter njeni neposredni okolici zelo vplivata na hitrost,
varnost in udobnost zaznave ter izvedbo vidne delovne naloge.

Vse vrednosti osvetljenosti, ki so navedene v tem standardu, so vzdrževane vrednosti in so primerne
za doseganje vidnega udobja, izvajanje vidnih delovnih nalog in zagotavljanje varnosti.

Vse vrednosti srednje osvetljenosti in enakomernosti so odvisne od opredelitve mreže (glej 4.3.4).

4.3.2 Osvetljenost delovne površine

Vrednosti, podane v točki 5, so vzdrževane vrednosti osvetljenosti na delovni površini. Referenčna
površina je lahko vodoravna, navpična ali nagnjena. Ne glede na starost in stanje naprav za razsvetljavo
ne sme srednja vrednost osvetljenosti za vsako delovno nalogo pasti pod vrednosti, podane v točki 5.

Vrednosti so veljavne za običajne vidne razmere in upoštevajo naslednje dejavnike:

– psihofiziološke vidike, kot sta vidno udobje in dobro počutje,

– zahteve za vidne delovne naloge,

– vidno ergonomijo,
SIST EN 12464-2 : 2014
– praktične izkušnje,
– varnost,
– ekonomiko.
Če se vidne razmere razlikujejo od običajno predpostavljenih, se lahko vrednosti osvetljenosti prilagodijo
za najmanj eno stopnjo skladno s spodaj prikazano lestvico osvetljenosti.

Vrednosti na lestvici naraščajo približno s faktorjem 1,5. To je najmanjša potrebna sprememba
osvetljenosti z opaznim učinkom. Priporočena lestvica osvetljenosti je (lx):

5 – 10 – 15 – 20 – 30 – 50 – 75 – 100 – 150 – 200 – 300 – 500 – 750 – 1000 – 1500 – 2000

Zahtevana vzdrževana osvetljenost naj se poveča, kadar:

– je vidna naloga zelo pomembna;

– se vidna delovna naloga ali delavec premika;

– je posledica napak zelo draga;

– je natančnost ali večja storilnost zelo pomembna;

– je vidna sposobnost delavcev manjša kot običajno;

– so podrobnosti delovne naloge neobičajno majhne ali z majhnimi kontrasti;

– delo traja neobičajno dolgo.

Zahtevana vzdrževana osvetljenost se lahko zniža, kadar:

– so podrobnosti delovne naloge neobičajno velike ali z velikimi kontrasti;

– delo traja neobičajno kratek čas ali le poredko.

4.3.3 Osvetljenost neposredne okolice

Osvetljenost površin v neposredni okolici mora biti usklajena z osvetljenostjo delovne površine in naj
zagotavlja uravnoteženo porazdelitev svetlosti v vidnem polju.

Velike razlike v osvetljenosti prostora okrog delovne površine lahko povzročijo naprezanje vida in
neugodje.
Osvetljenost neposredne okolice je lahko nižja, kot je tista za delovno površino, vendar ne sme biti
manjša od vrednosti, podanih v preglednici 1.

Neposredna okolica naj bo pas, širok vsaj 2 m, ki obkroža delovno površino v vidnem polju.

SIST EN 12464-2 : 2014
Preglednica 1: Osvetljenost površine neposredne okolice glede na osvetljenost delovne
površine
Osvetljenost delovne površine Osvetljenost neposredne okolice
(lx) (lx)
≥ 500 100
300 75
200 50
150 30
50 ≤ Ēm ≤ 100 20
< 50 ni določeno
Poleg osvetljenosti delovne površine mora razsvetljava skladno z zahtevami iz točke 4.2 zagotoviti tudi
ustrezno adaptacijsko svetlost.

4.3.4 Mreža izračuna osvetljenosti

Vrednosti osvetljenosti na delovni površini in njeni neposredni okolici se izračunavajo in preverjajo v
točkah, ki tvorijo enakomerno mrežo.

Zaželene so mreže s približno kvadratnimi elementi, pri čemer mora biti razmerje med dolžino in širino
elementa med 0,5 in 2 (glej tudi EN 12193). Največja dovoljena vrednost elementa mreže je:

log d
p = 0,2  5 (1)
kjer sta:
d daljša dimenzija območja izračuna (m), če je razmerje med daljšo in krajšo stranico manj kot
2, sicer je d krajša stranica; in

p največja velikost elementa mreže (m).

Vrednost p naj bo p ≤ 10 m.
OPOMBA: Enačba (1) (iz CIE x005:1992) je bila izpeljana ob predpostavki, da je vrednost p sorazmerna z vrednostjo log10 d,
kjer so:
p = 0,2 m za d = 1 m
p = 1 m za d = 10 m
p = 5 m za d = 100 m
4.3.5 Enakomernost in neenakomernost

Delovna površina mora biti osvetljena čimbolj enakomerno. Enakomernost osvetljenosti delovne
površine ne sme biti manjša od vrednosti, podanih v točki 5. Enakomernost osvetljenosti površin
neposredne okolice ne sme biti manjša od 0,10.

V nekaterih primerih je lahko pomembno merilo kakovosti tudi neenakomernost osvetljenosti (npr.
razsvetljava železnic).
SIST EN 12464-2 : 2014
4.4 Bleščanje
4.4.1 Splošno
Bleščanje je pojav, ki nastane zaradi svetlih površin v vidnem polju in se lahko občuti kot neugodno
(psihološko) ali kot moteče (fiziološko) bleščanje. Bleščanje zaradi odsevov svetlobe na zrcalnih ali
lesketavih površinah lahko povzroča zastirajoče ali refleksno bleščanje.

Omejevanje bleščanja je pomembno, saj lahko zaradi bleščanja pride do napak, utrujenosti in nesreč.

OPOMBA: Omejevanju bleščanja je treba posvetiti posebno pozornost, kadar je smer pogleda nad vodoravnico.

4.4.2 Ocena bleščanja
Bleščanje, ki nastane neposredno zaradi uporabljenih svetilk v zunanji razsvetljavi, je treba oceniti z
uporabo metode ocene bleščanja po CIE (R ). Bleščanje se vrednoti s pomočjo enačbe:
G
pri čemer sta:
–2
L skupna zastirajoča svetlost v cd m , ki jo povzroča razsvetljavna naprava. Izračuna se
vl
kot vsota zastirajočih svetlosti vseh posameznih uporabljenih svetilk (L = L + L +
vl v1 v2
….L ). Zastirajoča svetlost posamezne svetilke se izračuna kot: L = 10∙(E ∙ ), pri
vn v eye
čemer je E osvetljenost ob očesu opazovalca na ravnini, ki je pravokotna na smer
eye
pogleda (2° pod vodoravnico, kot je prikazano na sliki 1), in Θ kot med smerjo pogleda
opazovalca in smerjo vpada svetlobe od vsake posamezne svetilke;

–2
L ekvivalentna zastirajoča svetlost okolice v cd∙m . Ob predpostavki, da so površine
ve
–1
okolice popolnoma difuzne, se lahko izračuna s pomočjo izraza L = 0,035∙ρꞏE ∙π , pri
ve hav
čemer sta p povprečni refleksijski faktor in E srednja vrednost vodoravne osvetljenosti
hav
površin v okolici. Če vrednost refleksijskega faktorja ni znana, naj se za ρ uporabi
vrednost 0,15.
Legenda
1 smer pogleda
2 ravnina, na kateri se računa E
eye
Slika 1: Kot med smerjo pogleda opazovalca in smerjo vpada svetlobe od posamezne svetilke

R naj se računa v točkah mreže, kot je opredeljena v 4.3.4, v intervalih po 45° radialno glede na točke
G
mreže. Smer 0° je vzporedna z daljšo stranico delovne površine.

Vse predpostavke, ki so bile uporabljene pri izračunu indeksa bleščanja R , je treba navesti v ustreznem
G
načrtu v dokumentaciji. Izračunane vrednosti R ne smejo presegati vrednosti R , podane v točki 5.
G GL
SIST EN 12464-2 : 2014
4.4.3 Zastirajoče in refleksno bleščanje

Refleksije z visoko sijavostjo v področju vidne delovne naloge ponavadi poslabšajo njeno vidnost.
Zastirajoče in refleksno bleščanje se lahko zmanjša ali prepreči z naslednjimi ukrepi:

– prilagoditev položajev svetilk in delovnih površin,

– obdelava površin (npr. matirane površine),

– omejitev svetlosti svetilk,
– povečanje svetlečih površin svetilk.

4.5 Vsiljena svetloba
Vsiljena svetloba, znana tudi kot svetlobno onesnaženje, se omejuje zaradi ohranitve ali izboljšanja
nočnega okolja in za preprečitev morebitnih fizioloških in ekoloških posledic za ljudi in okolje.

V preglednici 2 so podane največje dovoljene vrednosti vsiljene svetlobe za naprave zunanje
razsvetljave, ki zmanjšujejo težave za ljudi, floro in favno, v preglednici 3 pa za udeležence cestnega
prometa.
Preglednica 2: Največje dovoljene vrednosti vsiljene svetlobe za naprave za zunanjo
razsvetljavo
Okoljska cona Osvetljenost na posesti Svetilnost svetilke Delež Svetlost
svetlobe
navzgor
Ev I RUL Lb Ls
–2 –2
lx cd % cd∙m cd∙m
Pred Po Pred Po Pročelja Znaki
a
zatemnitvijo zatemnitvi zatemnitvijo zatemnitvi stavb
E1 2 0 2500 0 0 0 50
E2 5 1 7500 500 5 5 400
E3 10 2 10.000 1000 15 10 800
E4 25 5 25.000 2500 25 25 1000
pri čemer:
E1 predstavlja sama po sebi temna območja, kot so narodni parki ali zaščitena območja
E2 predstavlja območja z nizko sijavostjo, kot so kmetijske, industrijske ali podeželske stanovanjske
površine
E3 predstavlja območja s srednjo sijavostjo, kot so industrijska ali stanovanjska predmestja
E4 predstavlja območja z visoko sijavostjo, kot so mestna središča in trgovska središča
Ev je največja vrednost vertikalne osvetljenosti na posesti (v luksih)
I je svetilnost vsakega vira svetlobe v smeri, v kateri lahko povzroča motenje (v cd)
RUL je delež svetlobnega toka, ki jo svetilka(-e) oddaja(-jo) v zgornjo poloblo v legi in usmerjenosti, kot je (so)
nameščena(-e) (v %)
–2
Lb je največja dovoljena srednja svetlost pročelja objekta (v cd∙m )
–2
L je največja dovoljena srednja svetlost znakov (v cd∙m )
s
a
Če v zakonodaji ni predvideno obdobje zatemnitve, naj se nižje vrednosti upoštevajo kot zaželene, višje vrednosti
pa ne smejo biti prekoračene.
SIST EN 12464-2 : 2014
Porast praga zaznavanja za ustrezne položaje pogleda uporabnikov prevoznih sredstev v smeri vožnje
ne sme preseči 15 % glede na dejansko raven adaptacije. Če raven adaptacije ni znana in cestna
razsvetljava ni postavljena, je treba uporabiti adaptacijsko svetlost 0,1 cd/m .

Preglednica 3: Največje dovoljene vrednosti porasta praga zaznavanja (TI) na cestah zaradi
druge razsvetljave
a b
Razredi cestne razsvetljave ,
Svetlobnotehnični
parameter f
Brez razsvetljave ME5 ME4 /ME3 ME2 /ME1
Relativni porast 15 % ob 15 % ob 15 % ob 15 % ob
c d e
praga (TI) , , upoštevanju upoštevanju upoštevanju upoštevanju
adaptacijske adaptacijske adaptacijske adaptacijske
–2 –2 –2 –2
svetlosti 0,1 cd∙m svetlosti 1 cd∙m svetlosti 2 cd∙m svetlosti 5 cd∙m
OPOMBA: V času veljavnosti tega standarda se lahko označbe spremenijo iz ME, CE, S v M, C, P.
a
Razredi cestne razsvetljave, kot so podani v EN 13201-2.
b
Če je treba uporabiti razred CE ali S, naj se uporablja raven adaptacijske svetlosti v skladu s CEN/TR
13201- 1:2004, preglednica 3, ali enakovrednim nacionalnim standardom.
c
Izračun TI, kot je podan v EN 13201-3.
d
Mejne vrednosti veljajo, kadar pri uporabnikih prevoznih sredstev pride do zmanjšanja sposobnosti zaznavanja
bistvenih informacij. Podane vrednosti veljajo za ustrezne položaje opazovalcev in poglede v smeri vožnje.
e
Ustrezne vrednosti zastirajoče svetlosti L so podane v preglednici 5.2 priporočil CIE 150:2003.
v
f
Vrednosti adaptacijske svetlosti so vzete iz CIE 150:2003, preglednica 2.4.

4.6 Usmerjena razsvetljava
4.6.1 Splošno
Usmerjena razsvetljava se lahko uporabi za poudarjanje objektov, razkrivanje strukture površin in
izboljšanje videza ljudi. To se lahko opiše z izrazom "modeliranje". Usmerjena svetloba lahko vpliva tudi
na vidljivost vidne delovne naloge.

4.6.2 Modeliranje
Modeliranje je iskanje pravega ravnovesja med difuzno in usmerjeno svetlobo. Predstavlja tehtno
kakovostno merilo v skoraj vseh primerih uporabe razsvetljave. Ljudje in objekti naj bodo osvetljeni tako,
da se razločno in na prijeten način opazita njihova oblika in zgradba. To se zgodi, če svetloba vpada
pretežno iz ene smeri. Sence, ki so ključnega pomena za dobro modeliranje objektov, se takrat jasno
oblikujejo.
Svetloba naj ne bo preveč usmerjena, saj so v tem primeru sence preostre.

4.6.3 Usmerjena razsvetljava vidnih delovnih nalog

Z usmerjeno razsvetljavo se lahko poveča razločnost podrobnosti vidne delovne naloge, poveča se
njihova vidljivost in omogoči lažja izvedba naloge. Prepreči naj se zastirajoče in refleksno bleščanje (glej
točko 4.4.3).
4.7 Barva svetlobe in barvni videz

4.7.1 Splošno
Barvno kakovost svetlobnega vira (bele svetlobe) določata dve lastnosti:

SIST EN 12464-2 : 2014
– barva svetlobe svetlobnega vira in

– sposobnost prikazovanja barvnega videza, ki vpliva na barvni videz predmetov in oseb, osvetljenih
s svetlobnim virom.
Ti dve lastnosti je treba obravnavati ločeno.

4.7.2 Barva svetlobe
Z barvo svetlobe se označuje navidezna barva (barvnost) izsevane svetlobe. Opiše se s podobno
barvno temperaturo vira (T ).
cp
Glede na barvo svetlobe se svetlobni viri lahko delijo v skupine, kot je prikazano v preglednici 4.

Preglednica 4: Skupine svetlobnih virov glede na barvo svetlobe

Barva svetlobe Podobna barvna temperatura
T
cp
K
topla pod 3300
srednja (nevtralna) 3300 do 5300
hladna nad 5300
Barva svetlobe se izbere na podlagi psiholoških in estetskih pogledov tako, da se zagotovi naraven
videz predmetov.
4.7.3 Barvni videz
Dobro prikazovanje barv izboljša dobro vidljivost, občutek udobja in dobrega počutja. Barvni videz
okolice in objektov mora biti prikazan pravilno in, kjer je to razumno mogoče, mora biti človeška koža
naravnega videza. Slednje morda dopušča nekaj kompromisov za delovna mesta na prostem.

Sposobnost prikazovanja barvnega videza za posamezni svetlobni vir se objektivno opiše s pomočjo
splošnega indeksa barvnega videza R . Največja vrednost indeksa R je 100.
a a
V preglednicah od 5.1. do 5.15 so podane najmanjše dovoljene vrednosti indeksa barvnega videza za
različna območja na prostem, vidne delovne naloge in dejavnosti.

Razsvetljava mora vedno omogočati pravilno razpoznavanje varnostnih barv v skladu z ISO 3864-1.

Sposobnost prikazovanja barvnega videza posameznega svetlobnega vira se lahko zmanjša zaradi
optike, bleščanja in barvnih površin.

Za natančno prikazovanje barv objektov in človeške kože naj se zato upošteva ustrezen indeks
barvnega videza (R ).
i
4.8 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski efekt

Migotanje svetlobe povzroča zmanjšanje koncentracije, lahko pa ima tudi fiziološke učinke, npr.
glavobole.
Stroboskopski efekt lahko povzroči nevarnost, saj lahko zaradi njega rotirajoče ali izmenično odmikajoče
se naprave navidezno mirujejo.

Pri načrtovanju razsvetljave bi se morali izognili možnosti pojava migotanja svetlobe ali stroboskopskega
efekta.
SIST EN 12464-2 : 2014
OPOMBA: To se običajno lahko doseže s tehničnimi rešitvami, prilagojenimi izbranemu svetlobnemu viru (npr.
visokofrekvenčno napajanje svetlobnih virov na razelektrenje).

4.9 Faktor vzdrževanja (MF)
Za načrtovanje razsvetljave naj se uporabi faktor vzdrževanja, ki se izračuna glede na izbrane naprave
za razsvetljavo, okolje, v katerem je prostor, in določen načrt vzdrževanja, kot je to opredeljeno v CIE
154:2003.
Priporočena osvetljenost za vsako vidno delovno nalogo je podana kot vzdrževana osvetljenost. Faktor
vzdrževanja je odvisen od ustreznih lastnosti izbranega svetlobnega vira s predstikalno (krmilno)
napravo, svetilke, okolja in načrta vzdrževanja.

Načrtovalec mora:
– določiti faktor vzdrževanja in podati vse predpostavke, ki jih je uporabil pri določitvi;

– predpisati naprave za razsvetljavo, primerne za uporabo v zahtevanem okolju;

– pripraviti razumljiv in izčrpen načrt vzdrževanja, ki vsebuje: časovne intervale menjave svetlobnih
virov in čiščenja svetilk ter postopke čiščenja.

4.10 Energijski vidiki
Rešitev razsvetljave naj bo načrtovana tako, da na energijsko učinkovit način izpolnjuje zahteve glede
razsvetljave določene delovne naloge oziroma območja. Prav tako je pomembno, da ni ogrožena
učinkovitost razsvetljave zgolj na račun zmanjševanja porabe energije.

Priporočeni svetlobni pogoji in stopnje svetlobe v tem evropskem standardu predstavljajo najmanjše
povprečne vrednosti, ki jih je treba ves čas vzdrževati.

Prihranke energije je mogoče doseči z izkoriščanjem razpoložljive dnevne svetlobe, nadzorom
električnih luči kot odziv na prisotnost delavcev in izboljšanjem vzdrževalnih značilnosti razsvetljave. Ob
tem je treba upoštevati ustrezno krmiljenje razsvetljave in ga vključiti v sistem za razsvetljavo.

Količina dnevne svetlobe, ki je na voljo čez dan, je odvisna od časovnih in podnebnih razmer. Dnevna
svetloba lahko čez dan marsikje zadosti potrebam po razsvetljavi, poleg tega je brezplačna in ne
porablja energije. Vključitev krmilnikov za samodejno ali ročno preklapljanje ali zatemnjevanje v sistem
razsvetljave daje številne priložnosti za prihranek energije in zagotavlja zadovoljivo integracijo električne
razsvetljave z dnevno svetlobo.

Odsotnost ljudi je mogoče zaznavati z ustreznimi vezji za zaznavanje odsotnosti/prisotnosti, ki so lahko
sestavni del razsvetljave. To omogoča prihranek energije z zmanjšanjem uporabe električnih luči, kadar
na območju niso prisotni ljudje oziroma območje ni v uporabi. Vendar pa je pri uporabi svetlobnih virov,
ki za zagon ali vnovični vklop potrebujejo dlje časa, potrebna previdnost.

4.11 Trajnost
Upošteva naj se trajnost naprav za razsvetljavo. Z izbiro določene rešitve načrtovanja naj se doseže
razumno ravnovesje med različnimi okoljskimi vidiki (razmislek o okoljskem življenjskem ciklu: usmerjen
k zmanjševanju okoljskih vplivov izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, vključno s prevozom,
namestitvijo, vzdrževanjem ter možnostmi vnovične uporabe, recikliranja in predelave materialov) ter
med okoljskimi vidiki in drugimi pomembnimi vidiki, kot so varnost in zdravje, tehnične zahteve glede
funkcionalnosti, kakovosti in učinkovitosti, ter ekonomski vidiki.

SIST EN 12464-2 : 2014
5 Pregled zahtev za razsvetljavo

5.1 Splošno
Zahteve za različna območja, vidne delovne naloge in dejavnosti so podane v preglednicah v točki 5.4
(glej tudi EN 12193).
Zagotoviti je treba zadostne svetlobne pogoje na vseh delovnih mestih, kjer in kadar se izvaja redno
čiščenje prostorov. Kot delovno površino storitve čiščenja je treba upoštevati celoten prostor. Ustrezne
zahteve so podane v preglednici 5.1.

Kadar se izvajajo zelo raznolike delovne naloge, je treba za doseganje ustrezne prilagodljivosti
razsvetljave uporabiti krmiljenje razsvetljave.

5.2 Prikaz in pojasnila k preglednicam od 5.1 do 5.15

– V 1. stolpcu je navedena zaporedna sklicna številka za vsako območje, vidno delovno nalogo ali
dejavnost.
– V 2. stolpcu so navedena vsa območja, delovne naloge ali dejavnosti, za katere so podane
specifične zahteve. Če določenega območja, delovne naloge ali dejavnosti v preglednici ni, naj se
uporabijo vrednosti za podobne ali primerljive situacije.

– V 3. stolpcu so podane vrednosti vzdrževane osvetljenosti Ē delovnih površin (glej 4.3) za
m
območje, vidno delovno nalogo ali dejavnost, podano v 2. stolpcu.

– V 4. stolpcu so podane vrednosti najmanjše zahtevane enakomernosti osvetljenosti U delovnih
o
površin (glej 4.3) za območje, delovno nalogo ali dejavnost, podano v 2. stolpcu.

– V 5. stolpcu so podane mejne vrednosti indeksa bleščanja (R ), kjer se lahko omejitve smiselno
GL
uporabijo za situacije, naštete v stolpcu 2 (glej točko 4.4).

– V 6. stolpcu je podan najmanjši zahtevani indeks barvnega videza (R ) za situacijo iz 2. stolpca
a
(glej 4.7.3).
– V 7. stolpcu so navedene pripombe in priporočila za izjemne ali posebne primere situacij iz
2. stolpca.
5.3 Seznam območij, delovnih nalog in dejavnosti

Preglednica 5.1 Splošne zahteve za območja in čiščenje delovnih mest na prostem
Preglednica 5.2 Letališča
Preglednica 5.3 Gradbišča
Preglednica 5.4 Kanali (prekopi), zapornice in pristanišča

Preglednica 5.5 Živinorejska dejavnost (farme)

Preglednica 5.6 Polnilnice goriva (črpalke)

Preglednica 5.7 Industrijska območja in skladišča

Preglednica 5.8 Plinske in naftne ploščadi na morju

SIST EN 12464-2 : 2014
Preglednica 5.9 Parkirišča
Preglednica 5.10 Naftna industrija in druge dejavnosti kemijske industrije
Preglednica 5.11 Elektrarne, stikališča, plinarne in toplarne

Preglednica 5.12 Območja železnic in tramvajev
Preglednica 5.13 Žage
Preglednica 5.14 Ladjedelnice in doki

Preglednica 5.15 Črpališča, vodna zajetja in čiščenje odplak

5.4 Zahteve za razsvetljavo območij, delovnih nalog in dejavnosti

Preglednica 5.1: Splošne zahteve za območja in čiščenje delovnih mest na prostem

Vrsta območja, delovne naloge
Skl. št. ali dejavnosti Ē U R R Specifične zahteve
m o GL a
(lx) – – –
5.1.1 Poti, namenjene izključno pešcem 5 0,25 50 20
5.1.2 Prometne poti za počasna vozila 10 0,40 50 20
(največ 10 km/h), npr. kolesa,
tovorna vozila in rovokopači
5.1.3 Običajni promet z vozili (največ 20 0,40 45 20 Na območjih ladjedelnic in
40 km/h) dokov je lahko R 50.
GL
Prehodi za pešce, obračališča za 50 0,40 50 20
5.1.4
vozila, nakladališča in razkladališča
5.1.5 Čiščenje in oskrbovanje 50 0,25 50 20 Vse ustrezne površine

Preglednica 5.2: Letališča
Vrsta območja, delovne naloge
Skl. št. Ē U R R Specifične zahteve
m o GL a
ali dejavnosti
(lx) – – –
Splošno   1. Izogibati se je treba direktni
svetlobi v smeri kontrolnega
stolpa in pristajajočih letal.
2. Direktno svetlobo, ki jo
reflektorji oddajajo nad
vodoravnico, je priporočljivo
omejiti na najmanjšo stopnjo.
5.2.1 Ploščad pred hangarjem 20 0,10 55 20
5.2.2 Parkirna ploščad pred terminalom 20 0,25 50 20
5.2.3 Nakladalne površine 20 0,25 50 40
Za branje nalepk: Ē = 50 lx
m
5.2.4 Skladišče goriva 50 0,25 50 40
5.2.5 Mesta in odri za vzdrževanje 200 0,50 45 60
OPOMBA:   Za parkirno mesto za letala glej ICAO,
dodatek 14.
SIST EN 12464-2 : 2014
Preglednica 5.3: Gradbišča
Skl. št. Vrsta območja, delovne naloge ali Specifične zahteve
Ē U R R
m o GL a
dejavnosti
(lx) – – –
5.3.1 Čiščenje, izkopavanje in nakladanje 20 0,25 55 20
Območja gradenj, dela na odtokih in 50 0,40 50 20
5.3.2 kanalizaciji, prevoz, pomožna in
skladiščna dela
Montaža delovnih odrov, priprava 100 0,40 45 40
armatur, priprava opaža in lesenih
5.3.3
konstrukcij, polaganje električnih
inštalacij
Spajanje elementov, zahtevna 200 0,50 45 40
5.3.4
električna, strojna in cevovodna dela

Preglednica 5.4: Kanali (prekopi), zapornice in pristanišča

Skl. št. Vrsta območja, delovne naloge ali Specifične zahteve
Ē U R R
m o GL a
dejavnosti
(lx) – – –
Oskrbovalni pomoli na kanalih in 10 0,25 50 20
5.4.1
zapornicah
5.4.2 Mostiči in prehodi izključno za pešce 10 0,25 50 20
5.4.3 Nadzor zapornic in obtežbe 20 0,25 55 20
Prekladanje tovora, nakladanje in 30 0,25 55 20 Za branje nalepk
5.4.4
razkladanje Ē = 50 lx
m
Območja za pešce v potniških 50 0,40 50 20
5.4.5
pristaniščih
5.4.6 Priključitev cevi, privez 50 0,40 50 20
5.4.7 Nevarni deli poti in dovozov 50 0,40 45 20

Preglednica 5.5: Živinorejska dejavnost (farme)

Vrsta območja, delovne naloge ali Specifične zahteve
Ē U R R
m o GL a
Skl. št.
dejavnosti
(lx) – – –
5.5.1 Ograde 20 0,10 55 20
5.5.2 Skladišča opreme (odprta) 50 0,20 55 20
5.5.3 Staje za razvrščanje živali 50 0,20 50 40

SIST EN 12464-2 : 2014
Preglednica 5.6: Polnilnice goriva (črpalke)

Skl. št. Vrsta območja, delovne naloge Specifične zahteve
Ē U R R
m o GL a
ali dejavnosti
(lx) – – –
5.6.1 Parkirišča in skladišča 5 0,25 50 20
5.6.2 Dovozi in izvozi: temno okolje 20 0,40 45 20
5.6.3 Dovozi in izvozi: svetlo okolje 50 0,40 45 20
Preverjanje tlaka v zračnicah in 150 0,40 45 20
5.6.4
vode ter druga mesta za oskrbo
5.6.5 Območje odčitavanja števcev 150 0,40 45 20

Preglednica 5.7: Industrijska območja in skladišča

Skl. št. Vrsta območja, delovne naloge Specifične zahteve
Ē U R R
m o GL a
ali dejavnosti
(lx) – – –
Kratkotrajno ravnanje z večjimi 20 0,25 55 20
enotami in surovinami, nakladanje
5.7.1
in razkladanje čvrstega
nepakiranega blaga
Stalno ravnanje z večjimi enotami 50 0,40 50 20
in surovinami, nakladanje in
razkladanje tovora, dvigovanje in
5.7.2
spuščanje tovora z žerjavi, odprte
nakladalne ploščadi
Branje naslovov, nadkrite 100 0,50 45 20
nakladalne ploščadi, uporaba
5.7.3
orodja, običajna dela z armaturami
in vlivanjem v betonarnah
Zahtevna elektro-, strojna- in 200 0,50 45 60 Uporabiti je treba lokalno
5.7.4
cevovodna dela, pregledi razsvetljavo.

SIST EN 12464-2 : 2014
Preglednica 5.8: Plinske in naftne ploščadi na morju

Skl. št. Vrsta območja, delovne naloge Specifične zahteve
Ē U R R
m o GL a
ali dejavnosti
(lx) – – –
5.8.1 Morska gladina pod ploščadjo 30 0,25 50 20
5.8.2 Lestve, stopnišča, pešpoti 100 0,25 45 20 Na pohodni površini
Pristajališča za čolne/prometna 100 0,25 50 20
5.8.3
območja
5.8.4 Pristajališče za helikopterje 100 0,40 45 20 1. Izogibati se je treba
direktni svetlobi v smeri
kontrolnega stolpa in
pristajajočih letal.
2. Direktno svetlobo, ki jo
reflektorji oddajajo nad
vodoravnico, je priporočljivo
omejiti na najmanjšo
stopnjo.
5.8.5 Vrtalni stolp 100 0,50 45 40
5.8.6 Območja za prečiščevan
...