SIST EN 574:1998
(Main)Safety of machinery - Two-hand control devices - Functional aspects - Principles for design
Safety of machinery - Two-hand control devices - Functional aspects - Principles for design
This standard specifies the safety requirements of a two-hand control device and its logic unit as defined in 3.1. This standard describes the main characteristics of two-hand control devices for the achievement of safety and sets out combinations of functional characteristics for three types. This standard does not apply to devices intended to be used as enabling devices, hold to run devices and as special control devices. This standard does not specify with which machines two-hand control devices shall be used. It also does not specify which types of two-hand-control device shall be used. Moreover it does not specify the distance between the two-hand control device and the danger zone (see 9.8). The standard provides requirements and guidance on the design and selection (based on a risk assessment) of two-hand control devices including their assessment, the prevention of defeat and the avoidance of faults. The standard also provides requirements and guidance for two-hand control devices containing a programmable electronic system (see 7). This standard applies to all two-hand control devices, independent of the energy used, including: - two-hand control devices which are or are not integral parts of a machine. - two-hand control devices which consist of one or more than one separate elements.
Sicherheit von Maschinen - Zweihandschaltungen - Funktionelle Aspekte - Gestaltungsleitsätze
Diese Norm legt die Sicherheitsanforderungen einer in 3.1 definierten Zweihandschaltung fest. Diese Norm beschreibt die Haupteigenschaften von Zweihandschaltungen zur Erlangung von Sicherheit und liefert Kombinationen von funktionalen Eigenschaften für 3 Typen. Diese Norm gilt nicht für Einrichtungen, die für die Verwendung als Zustimmungseinrichtung, Befehlseinrichtung mit selbsttätiger Rückstellung (Tippschalter) und als spezielle Steuereinrichtung bestimmt sind).
Sécurité des machines - Dispositifs de commande bimanuelle - Aspects fonctionnels - Principes de conception
Cette norme spécifie les exigences de sécurité d'un dispositif de commande bimanuelle tel que défini en 3.1. Cette norme spécifie les exigences de sécurit pour un dispositif de commande bimanuelle. Cette norme décrit les principales caractéristiques des dispositifs de commande bimanuelle pour assurer la sécurité, et établit des combinaisons de caractéristiques fonctionnelles pour trois types. Cette norme ne s'applique pas aux dispositifs destinés a etre utilisés comme dispositifs de validation, comme dispositifs de commande nécessitant une action maintenue, ou comme dispositifs de commande spéciaux.
Varnost strojev - Dvoročne krmilne naprave - Funkcionalni vidiki - Načela načrtovanja
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI STANDARD
SIST EN 574:1998
01-februar-1998
9DUQRVWVWURMHY'YRURþQHNUPLOQHQDSUDYH)XQNFLRQDOQLYLGLNL1DþHOD
QDþUWRYDQMD
Safety of machinery - Two-hand control devices - Functional aspects - Principles for
design
Sicherheit von Maschinen - Zweihandschaltungen - Funktionelle Aspekte -
Gestaltungsleitsätze
Sécurité des machines - Dispositi
...
SLOVENSKI SIST EN 574
STANDARD
februar 1998
Varnost strojev – Dvoročne krmilne naprave – Funkcionalni vidiki –
Načela načrtovanja (enakovreden EN 574:1996)
Safety of machinery – Two-hand control devices –Functional aspects - Principles
for design
Securité des machines - Dispositifs de commande bimanuelle – Aspects
fonctionnels - Principes de conception
Sicherheit von Maschinen- Zweihandschaltungen - Funktionelle Aspekte-
Gestaltungsleitsätze
Deskriptorji: varnost strojev, krmilne naprave, ročno krmiljenje, preprečevanje nezgod,
varnostni ukrepi, vrednotenje delovanja, varnostne zahteve, preskusi, tehnična
sporočila, označevanje
Referenčna številka
ICS 13.110 SIST EN 574:1998 (sl)
Nadaljevanje na straneh od II do III in od 2 do 24
© 2003-02. Slovenski prevod standarda je izdal in založil Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov ni dovoljeno.
---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 574 (sl), Varnost strojev - Dvoročne krmilne naprave – Funkcionalni vidiki – Načela
načrtovanja, prva izdaja, 2003, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu
standardu EN 574 (en), Safety of machinery – Two-hand control devices – Functional aspects -
Principles for design, 1996.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 574:1996 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 114 Varnost strojev in naprav katerega sekretariat sodi pod Osrednje tajništvo CEN.
Pripravo tega standarda sta CEN poverila Evropska komisija in Evropsko združenje za prosto
trgovino. Ta evropski standard ustreza bistvenim zahtevam evropske direktive 98/37/ES.
Slovenski tehnični odbor SIST/TC VSN Varnost strojev in naprav je dne 1998-02-00 privzel evropski
standard EN 574:1996 po metodi ponatisa. Standard v slovenskem jeziku je le njegova jezikovna
različica.
ZVEZA S STANDARDI
S prevzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 292-1: 1996 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
1. del: Osnovna terminologija, metodologija
SIST EN 292-2:1996 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -
2. del: Tehnična načela in specifikacije
SIST EN 894-1:2000 Varnost strojev - Ergonomske zahteve za načrtovanje
prikazovalnikov in krmilnih stikal - 1. del: Splošna načela za
interakcije človeka s prikazovalniki in krmilnimi stikali
SIST EN 894-2:2000 Varnost strojev - Ergonomske zahteve za načrtovanje
prikazovalnikov in krmilnih stikal - 2. del: Prikazovalniki
SIST EN 894-3:2002 Varnost strojev - Ergonomske zahteve za načrtovanje
prikazovalnikov in krmilnih stikal - 3. del: Krmilna stikala
SIST EN 954-1:2000 Varnost strojev - Deli krmilnih sistemov v zvezi z varnostjo - 1. del:
Splošna načela za načrtovanje
SIST EN 999:2000 Varnost strojev - Postavitev varovalne opreme glede na hitrosti
približanja delov človeškega telesa
SIST EN 1050:2000 Varnost strojev - Načela ocene tveganja
SIST EN 60204-1:1999 Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne
zahteve (IEC 60204-1:1997+ corrigendum Sep.1998)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– Prevod standarda EN 574:1996.
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 574:1998 to
pomeni “slovenski standard”.
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
II
---------------------- Page: 2 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 574:1996 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
– This national document is equivalent with EN 574 :1996 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
---------------------- Page: 3 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
(prazna stran)
IV
---------------------- Page: 4 ----------------------
EVROPSKI STANDARD EN 574
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE november 1996
ICS 13.110
Deskriptorji: varnost strojev, krmilne naprave, ročno krmiljenje, preprečevanje nezgod, varnostni
ukrepi, vrednotenje delovanja, varnostne zahteve, preskusi, tehnična sporočila,
označevanje
Slovenska izdaja
Varnost strojev – Dvoročne krmilne naprave – Funkcionalni vidiki – Načela
načrtovanja
Safety of machinery – Two- Sécurité des machines - Sicherheit von Maschinen –
hand control devices – Dispositifs de commande Zweihandschaltungen –
Functional aspects - Principles bimanuelle – Aspects Funktionelle Aspekte –
for design fonctionnels - Principes de Gestaltungsleitsätze
conception
Ta evropski standard je sprejel CEN dne 1996-02-10. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo v
osrednjem sekretariatu ali članicah CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije,
Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Osrednji sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 1996 Avtorske pravice imajo vse države članice CEN. Ref. št. EN 574 : 1996 E
---------------------- Page: 5 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
VSEBINA Stran
Predgovor .4
Uvod .4
1 Namen .5
2 Zveza s standardi .6
3 Definicije .7
3.1 Dvoročna krmilna naprava .7
3.2 Vhodni signal.8
3.3 Krmilna prožilna naprava.8
3.4 Hkratno proženje. .8
3.5 Istočasno proženje. . .8
3.6 Pretvornik signala. .8
3.7 Signalni procesor. . .8
3.8 Izhodni signal. . .9
3.9 Odzivni čas. . .9
3.10 Premična dvoročna krmilna naprava. . .9
4 Vrste dvoročnih krmilnih naprav in njihov izbor.9
5 Karakteristike varnostnih funkcij . .11
5.1 Uporaba obeh rok (hkratno proženje). . .11
5.2 Odnos med vhodnima signaloma in izhodnim signalom. .11
5.3 Prenehanje izhodnega signala. .12
5.4 Preprečitev naključnega delovanja . . .12
5.5 Preprečitev obidenja. . .12
5.6 Ponovitev izhodnega signala. .12
5.7 Istočasno proženje. .12
6 Zahteve v zvezi s kategorijami krmiljenja … .….13
6.1 Izbor kategorije. .13
6.2 Uporaba 1. kategorije . .13
6.3 Uporaba 3. kategorije . .14
6.4 Uporaba 4. kategorije . .14
7 Uporaba programirnih elektronskih sistemov. .15
8 Preprečitev nehotene prožitve in obidenja. . .15
8.1 Splošna izhodišča. .15
8.2 Preprečitev obidenja z eno roko. . .16
8.3 Preprečitev obidenja z eno roko in komolcem iste roke. .16
8.4 Preprečitev obidenja z laktom(i) ali komolcem(i). . .17
8.5 Preprečitev obidenja z eno roko in katerimkoli drugim delom telesa
(npr. kolena, boka). .17
8.6 Preprečitev obidenja z blokiranjem prožilne naprave krmiljenja. . .17
8.7 Nehoteno proženje. .18
2
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
9 Splošne zahteve. .18
9.1 Ergonomske zahteve. . .18
9.2 Obratovalni pogoji, vplivi okolja. .19
9.3 Okrovi. .19
9.4 Izbira, načrtovanje in nameščanje krmilnih prožilnih naprav. .20
9.5 Preprečitev nenameravanih izhodnih signalov zaradi sil pospeškov. .20
9.6 Nenameravano obratovanje premakljivih in prenosnih ročnih strojev. .20
9.7 Premakljive dvoročne krmilne naprave. . .21
9.8 Varnostne razdalje. . .22
10 Verifikacija. .22
10.1 Splošne zahteve za verifikacije. .22
10.2 Vizualni pregled. . .26
10.3 Preskus delovanja……. .26
10.4 Meritve. . .26
10.5 Preprečitev obidenja. . .26
11 Označevanje. . .26
12 Navodila za instalacijo, uporabo in vzdrževanje.….28
12.1 Priprava navodil. . .28
12.2 Navodilo za instalacijo. .29
12.3 Navodilo za uporabo. . .30
12.4 Navodilo za vzdrževanje. . .30
Dodatek A (normativni): Merilni preskusi za preprečitev obidenja .31
Dodatek B (informativni): Uporaba kategorij (skladno z EN 954-1:1996) v tipih dvoročnih krmilnih
naprav.34
Dodatek C (informativni): Bibliografija. .35
Dodatek ZA (informativni): Povezava teh evropskih standardov z direktivami EU .36
3
---------------------- Page: 7 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil CEN/TC 114 Varnost strojev, katerega sekretariat vodi DIN.
Ta standard ima status standarda tipa B v strukturi standardov A/B/C, kot so definirani v EN 292.
Ta evropski standard dobi status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali z
razglasitvijo, in sicer najpozneje do maja 1997. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem
standardom, je treba umakniti najpozneje do maja 1997.
Ta evropski standard je bil pripravljen na osnovi mandata, ki ga je CEN dobil od Komisije Evropske
skupnosti in Evropske organizacije za svobodno trgovino in podpira bistvene zahteve direktiv EU.
Dodatek A tega standarda je normativen, medtem ko sta dodatka B in C informativna.
Za povezavo z direktivami EU glej informativni dodatek ZA, ki je sestavni del tega standarda.
V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC morajo uporabo tega standarda uvesti nacionalne
organizacije za standardizacijo naslednjih držav: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija,
Irska, Islandija, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska,
Švica in Združeno kraljestvo.
0 Uvod
Ta standard je bil pripravljen kot standard tipa B v smislu direktiv za stroje (89/392/EWG) in ustreznih
predpisov EFTA.
Dvoročna krmilna naprava je varnostna naprava (varnostna komponenta). Določa ukrepe za zaščito
operaterja pred doseganjem nevarnega območja med nevarnimi stanji z namestitvijo krmilnih prožilnih
naprav na posebna mesta. Za ročno vodene stroje je treba upoštevati, da nevarno območje ni
mirujoče.
Izbira dvoročne krmilne naprave in ustrezne varnostne naprave je odvisna od ocene tveganja, ki jo
izdelajo načrtovalci, standardizerji in drugi v skladu z EN 292-1 in EN 1050.
Definicija dvoročne krmilne naprave je podana v 3.1 in ima prednost pred definicijo v 3. 23.4 v EN
292-1:1991.
V nekaterih razvrstitvah se lahko potrditvene naprave (glej 3.23.2 v EN 292-1:1991) in/ali zadrževalne
naprave (glej 3.23.3 v EN 292-1:1991) ujemajo z definicijo dvoročne krmilne naprave v tem standardu.
Nekatere dodatne posebne krmilne naprave, kot so učni pendanti za robote in nekateri krmilniki
žerjavov, zahtevajo uporabo dveh rok in se lahko ujemajo z definicijo dvoročnih krmilnih naprav v tem
standardu.
1 Namen
Ta standard določa varnostne zahteve za dvoročne krmilne naprave in njene logične enote, kot je
določeno v 3.1.
Ta standard opisuje glavne karakteristike dvoročnih krmilnih naprav za doseganje varnosti in
izpostavlja kombinacije funkcionalnih karakteristik za tri tipe. Ta standard ne velja za naprave, ki se
uporabljajo za potrditvene naprave, zadrževalne naprave in posebne krmilne naprave.
Ta standard ne določa, s katerimi stroji naj se uporabljajo dvoročne krmilne naprave. Tudi ne navaja,
kateri tipi dvoročnih krmilnih naprav naj se uporabijo. Poleg tega tudi ne določa razdalje med dvoročno
krmilno napravo in nevarnim območjem (glej 9.8).
Ta standard določa zahteve in napotke za načrtovanje in izbiro (na osnovi ocene tveganja) dvoročnih
krmilnih naprav, vključno z njihovo oceno za preprečitev obidenja in preprečevanja odpovedi.
4
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
Standard določa tudi zahteve in smernice za dvoročne krmilne naprave, ki vsebujejo programirni
elektronski sistem (glej 7).
Ta standard velja za vse dvoročne krmilne naprave, neodvisno od uporabljene energije, vključno:
– dvoročne krmilne naprave, ki so ali niso sestavni del stroja;
– dvoročne krmilne naprave, ki sestoje iz enega ali več posameznih elementov.
2 Zveza s standardi
Ta evropski standard vsebuje datirano in nedatirano sklicevanje na določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete spodaj.
Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša dopolnila ali
spremembe katerekoli od teh publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene vanj. Pri
nekaterih sklicevanjih pa se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se standard sklicuje.
EN 292-1:1991 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja - 1. del :
Osnovna terminologija, metodologija
EN 292-2:1991 Varnost strojev - Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja -2. del : Tehnična
načela in specifikacije (in dodatek A1:1995)
prEN 894-1:1992 Varnost strojev - Ergonomske zahteve za načrtovanje prikazovalnikov in
krmilnih prožil - 1. del: Človekovi posegi s prikazovalniki in krmilnimi prožili
prEN 894-2:1992 Varnost strojev - Ergonomske zahteve za načrtovanje prikazovalnikov in
krmilnih prožil - 2. del: Prikazovalniki
prE N894-3:1992 Varnost strojev - Ergonomske zahteve za načrtovanje prikazovalnikov in
krmilnih prožil - 3. del: Krmilna prožila
prEN 954-1:1996 Varnost strojev - Z varnostjo povezani deli krmilnih sistemov - 1. del: Splošna
načela načrtovanja
prEN 999:1995 Varnost strojev - Postavitev varovalne opreme, glede na hitrost približevanja
delov človeškega telesa
EN 1050:1996 Varnost strojev - Načela ocene tveganja
EN 60204-1:1992 Varnost strojev - Električna oprema strojev - 1. del: Splošne zahteve
5
---------------------- Page: 9 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
3 Definicije
Pri uporabi tega standarda veljajo naslednje definicije:
3.1 Dvoročna krmilna naprava
Naprava, ki zahteva vsaj hkratno proženje z obema rokama, da se začne in vzdržuje vsako delovanje
stroja toliko časa, kolikor obstajajo nevarni pogoji, kar daje zaščitne ukrepe samo za osebo, ki jo proži
(glej sliko 1 ).
(1) Vhodni signal
(2) Dvoročna krmilna naprava
(3) Krmilna prožilna naprava
(4) Pretvornik(i) signala
(5) Procesor(ji) signala
(6) Izhodni signal
(7) Logična enota
Slika 1: Shematska predstavitev dvoročne krmilne naprave
3.2 Vhodni signal
Z rokami dovedeni signal od zunaj na krmilno prožilno napravo (glej sl. 1).
3.3 Krmilna prožilna naprava
Komponenta dvoročne krmilne naprave, ki zazna vhodni signal ene roke in ga posreduje pretvorniku
signala (glej sliko 1).
3.4 Hkratno proženje
Neprekinjeno proženje obeh krmilnih prožilnih naprav med istim časovnim obdobjem, neodvisno od
časovnega zamika med začetkom enega vhodnega signala in začetkom drugega (glej sliko 2).
OPOMBA: V angleščini sta izraza “concurrent” in “simultaneous” večkrat sinonima (npr. glej točko 9.2.7 v EN 60204-1 :
1992).
3.5 Istočasno proženje
Poseben primer hkratnega proženja, kjer je časovni zamik med začetkom enega vhodnega signala in
začetkom drugega manjši ali enak 0,5 s (glej sliko 3).
3.6 Pretvornik signala
Komponenta dvoročne krmilne naprave, ki sprejme vhodni signal iz krmilne prožilne naprave in ga
posreduje in/ali pretvori v obliko, ki je sprejemljiva za signalni procesor (glej sliko 1).
3.7 Signalni procesor
Del dvoročne krmilne naprave, ki proizvede izhodni signal kot posledico obeh vhodnih signalov (glej sliko 1).
3.8 Izhodni signal
Signal, proizveden v dvoročni krmilni napravi, doveden v stroj zaradi krmiljenja, in ki temelji na paru
vhodnih signalov (glej sliko1).
6
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
3.9 Odzivni čas
Čas med sprostitvijo krmilne prožilne naprave in prenehanjem izhodnega signala (glej 9.8).
3.10 Premična dvoročna krmilna naprava
Naprava, ki se lahko premakne in uporablja v več kot enem določenem položaju glede na nevarno
območje stroja, ki ga krmili.
4 Tipi dvoročnih krmilnih naprav in njihov izbor
V tabeli 1 so opredeljeni trije tipi dvoročnih krmilnih naprav. Ti določajo funkcijske karakteristike in
minimalne ukrepe za varnost vsakega tipa dvoročne krmilne naprave v tem standardu. Vse dvoročne
krmilne naprave morajo izpolniti zahteve v EN 292 in ustreznih delov v EN 60204-1.
Tabela 1: Seznam tipov dvoročnih krmilnih naprav in minimalne varnostne zahteve
TIPI
ZAHTEVE TOČKA
III
I II
A B C
Uporaba obeh rok (hkratno proženje) 5.1 x x x x x
Odnos med vhodnima signaloma in
izhodnim signalom 5.2 x x x x x
Prenehanje izhodnega signala 5.3 x x x x x
Preprečitev naključnega delovanja 5.4
x x x x x
Preprečitev obidenja 5.5 x x x x x
Ponovitev izhodnega signala 5.6 *) x x x x
Istočasno proženje 5.7 x x x
Uporaba 1. kategorije (EN 954-1:1996) 6.2 x x
Uporaba 3. kategorije (EN 954-1:1996) 6.3 x x
Uporaba 4. kategorije (EN 954-1:1996) 6.4
x
*) Opomba: za izbiro tipa I glej 8.6
Izbor in načrtovanje tipa (glej tabelo 1) dvoročnih krmilnih naprav je odvisno od:
– obstoječe(ih) nevarnosti(h,
– ocene tveganja,
– izkušnje pri uporabi tehnologije,
– drugih vplivov, ki naj se določijo za vsako uporabo (npr. preprečitev nehotenega proženja in
obidenja (glej 8); drugi pogoji (glej 3 v EN 292-2:1991)).
OPOMBA: Smernice za oceno tveganja se lahko najdejo v EN 292-1, v EN 1050 pa so dani podrobni napotki.
5 Karakteristike varnostnih funkcij
Karakteristike varnostnih funkcij, opisanih v 5.1 do 5.7, morajo dvoročne krmilne naprave vsebovati v
skladu s tabelo 1.
5.1 Uporaba obeh rok (hkratno proženje)
Dvoročne krmilne naprave morajo biti načrtovane tako, da mora operater za njeno upravljanje uporabiti obe
roki v istem časovnem obdobju - vsako roko na eni krmilni prožilni napravi. To je hkratno proženje in je
neodvisno od časovnega zamika med začetkom vsakega od obeh vhodnih signalov (glej sliko 2).
7
---------------------- Page: 11 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
Slika 2: Vhodna signala hkratnega proženja
5.2 Odnos med vhodnima signaloma in izhodnim signalom
Vhodna signala, dovedena na vsako od obeh krmilnih prožilnih naprav, morata skupaj začeti in
vzdrževati izhodni signal iz dvoročne krmilne naprave le tako dolgo, dokler se dovajata oba vhodna
signala. Oblika izhodnega signala (npr. število kanalov, z impulzi, obliko signala itd.) je lahko zelo
različna, ustrezno vsakokratnim načrtovalnim zahtevam. V krmilnem krogu stroja mora biti vedno
gledan in prepoznan kot en sam izhodni signal.
5.3 Prenehanje izhodnega signala
Sprostitev ene ali obeh krmilnih prožilnih naprav mora povzročiti prenehanje izhodnega signala.
5.4 Preprečitev naključnega delovanja
Verjetnost naključnega delovanja krmilnih prožilnih naprav mora biti minimalna (glej 8 in 9).
5.5 Preprečitev obidenja
Zaščitnega učinka dvoročne krmilne naprave se ne sme lahko obiti (glej 8 in 9).
5.6 Ponovitev izhodnega signala
Ponovitev izhodnega signala mora biti možna le po sprostitvi obeh krmilnih prožilnih naprav.
5.7 Istočasno proženje
5.7.1 Izhodni signal sme biti proizveden le, če sta obe krmilni prožilni napravi proženi v časovnem
zamiku, ki je manjši ali enak 0,5 s (glej sliko 3).
8
---------------------- Page: 12 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
Slika 3: Vhodna signala istočasnega proženja
5.7.2 Mehanske dvoročne krmilne naprave smejo proizvesti izhodni signal le, če ustrezajo posebnim
prostorskim zahtevam za hod obeh krmilnih prožilnih naprav.
5.7.3 Če krmilni prožilni napravi nista proženi istočasno, mora biti izhodni signal preprečen in je treba
sprostiti obe krmilni prožilni napravi ter ponovno dovesti oba vhodna signala.
OPOMBA: Če sta uporabljeni dve ali več dvoročnih krmilnih naprav za upravljanje enega stroja, je istočasna prožitev
zahtevana le na eni dvoročni krmilni napravi in ne med obema napravama.
6 Zahteve v zvezi s kategorijami krmiljenja
6.1 Izbor kategorije
Obnašanje delov dvoročne krmilne naprave mora v primeru okvare ustrezati izbrani kategoriji v EN
954-1:1996 (glej tabelo 2).
Kategorija krmiljenja dvoročnih krmilnih naprav ne sme biti nižja od kategorije krmiljenja
odgovarjajočega dela krmilnega sistema stroja, povezanega z varnostjo (glej EN 954-1:1996).
Dodatek B opisuje medsebojni odnos med tipi dvoročnih krmilnih naprav in kategorijami v skladu z EN
954-1:1996.
6.2 Uporaba 1. kategorije
Uveljavljene varnostne komponente in varnostna načela v skladu z vsaj 1. kategorijo v EN 954-1:1996
morajo biti uporabljeni v tipu I in tipu III A dvoročne krmilne naprave.
OPOMBA: Da se doseže visoka zanesljivost in uporabnost, se priporoča, da se uporabljajo uveljavljene varnostne
komponente in varnostna načela v vseh tipih dvoročnih krmilnih naprav.
9
---------------------- Page: 13 ----------------------
SIST EN 574 : 2002
6.3 Uporaba 3. kategorije
Če ocena tveganja kaže zahtevo po varnosti enojne napake, mora dvoročna krmilna naprava tipa II in
tipa III B ustrezati 3. kategoriji (EN 954-1:1996) in 6.3.1, 6.3.2 in 6.3.3.
6.3.1 Enojna napaka v dvoročni krmilni napravi ne sme pripeljati do izgube varnostne(ih) funkcij(e).
6.3.2 Dvoročna krmilna naprava se zaradi enojne napake ne sme pretvoriti v enoročno krmilno napravo.
6.3.3 Izhodni signal ne sme biti proizveden zaradi enojne napake.
OPOMBA: Te zahteve ne pomenijo, da bodo odkrite vse napake. Zaradi kopičenja neznanih napak lahko pride do izgube
varnostne funkcije in do nenameravanega izhodnega signala dvoročne krmilne naprave.
6.4 Uporaba 4. kategorije
Če iz ocene tveganja izhaja zahteva po avtomatičnem monitoringu, mora dvoročna krmilna naprava
tipa III C ustrezati 4. kategoriji (EN 954-1:1996) in 6.3, 6.4.1, 6.4.2 in 6.4.3.
6.4.1 Enojna napaka mora biti zaznana pri naslednjem delovanju varnostne(ih) funkcij(e) ali pred njim.
6.4.2 Po nastanku napake ne sme biti možna ponovitev izhodnega signala.
6.4.3 Izhodni signal, proizveden v času nastanka napake, se lahko nadaljuje, vendar mora prenehati,
če se končata eden ali oba vhodna signala. Če enojna napaka ne more biti zaznana, kombinacija
nadaljnjih napak ne sme povzročiti izgube varnostne(ih) funkcij(e).
7 Uporaba programirnih elektronskih sistemov
Kjer se uporablja programirni elektronski sistem (PES), da se dosežejo funkcionalne karakteristike
dvoročne krmilne naprave, morajo varnostne zahteve za strojno in programsko opremo (PES) biti
ovrednotene v soglasju z oceno tveganja.
Varnostni ukrepi morajo biti določeni za strojno in programsko opremo (PES), da se zagotovi, da se
načrtovane funkcijske karakteristike ne spremenijo na nedovoljen način.
Izhodni signal dvoročne krmilne naprave tipa III B in tipa III C ne sme biti proizveden in posredovan
krmilnemu sistemu stroja samo z enim kanalom PES.
OPOMBA: Še vedno poteka precejšen razvoj, v katerem se vre
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.