SIST EN 50020:1999
(Main)Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres - Intrinsic safety 'i'
Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres - Intrinsic safety 'i'
This European Standard specifies the construction and testing of intrinsically safe apparatus, intended for use in potentially explosive atmospheres and for associated apparatus, which is intended for connection to intrinsically safe circuits which enter such atmospheres. This European Standard supplements EN 50014: 1992 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres - general requirements edition 1992, the requirements of which apply to intrinsically safe apparatus and to associated apparatus with some exceptions. If associated apparatus is protected by a type of protection listed in EN 50014 then the requirements of that method of protection together with the relevant Parts of EN 50014 also apply to the associated apparatus. The list of exclusions which follows is directly applicable to associated apparatus intended for use in situations where there is no potentially hazardous atmosphere and in other circumstances should be used in combination with the requirements of the other methods of protection. This standard is applicable to electrical apparatus in which the electrical circuits themselves are incapable of causing an explosion in the surrounding explosive atmosphere. This standard is also applicable to electrical apparatus or parts of electrical apparatus located outside the potentially explosive atmosphere or protected by another type of protection listed in EN 50014, where the intrinsic safety of the electrical circuits in the potentially explosive atmosphere may depend upon the design and construction of such electrical apparatus or parts of such electrical apparatus. The electrical circuits exposed to the potentially explosive atmosphere are evaluated for use in such an atmosphere by applying this standard. Note: methods of interconnection of intrinsically safe apparatus and associated apparatus are specified in EN 50039
Elektrische Betriebsmittel für explosionsgefährdete Bereiche - Eigensicherheit 'i'
Matériel électrique pour atmosphères explosibles - Sécurité intrinsèque 'i'
Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere - Lastna varnost "i"
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI SIST EN 50020
prva izdaja
STANDARD
1999
Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere -
Lastna varnost ”i” (istoveten EN 50020:1994)
Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Intrinsic safety “i”
Matériel électrique pour atmospheres explosibles -
Sécurité intrinséque "i"
Elektrische Betriebsmittel für explosionsgefährdete Bereiche -
Eigensicherheit
Deskriptorji: električna naprava, potencialno eksplozivna atmosfera, eksplozivna atmosfera,
protieksplozijska zaščita, posebne zahteve, lastna varnost “i”
Referenčna številka
ICS 621.31-78:614.833.4/5:001.4:620.1:62-777 SIST EN 50020:1999 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in od 2 do 91
© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 50020 (si), Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere - Lastna
varnost ”i”, prva izdaja, 1999, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu
EN 50020 (en), Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres - Intrinsic safety “i", 1993-
03-09.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 50020:1993 je pripravil tehnični pododbor Evropskega komiteja za
elektrotehnično standardizacijo CENELEC/SC 31-3, Lastno varni aparati in sistemi ”i”.
Pripravo tega standarda sta CENELEC poverila Evropska komisija in Evropsko združenje za prosto
trgovino. Ta evropski standard ustreza bistvenim zahtevam evropske direktive:
- 79/196/EEC,
- 93/38/EEC.
Slovenski standard SIST EN 50020:1999 je prevod evropskega standarda EN 50020:1993. V primeru
spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor USM/TC EXP.
Ta slovenski standard je dne 1999-05-17 odobril direktor USM.
OPOMBI
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN 50020:1999 to pomeni “slovenski standard”.
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
II
---------------------- Page: 2 ----------------------
EVROPSKI STANDARD EN 50020
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM Avgust 1994
ICS 621.31-78:614.833.4/5:001.4:620.1:62-777 Nadomešča EN 50020:1977 in njegova dopolnila
Brati ga je treba v povezavi z EN 50014:1992
Deskriptorji: električna naprava, potencialno eksplozivna atmosfera, eksplozivna atmosfera, protieksplozijska
zaščita, posebne zahteve, lastna varnost “i”
Slovenska izdaja
Električne naprave za potencialno eksplozivne atmosfere -
Lastna varnost "i"
Electrical apparatus for Matériel électrique pour Elektrische Betriebsmittel für
potentially explosive atmosphéres explosibles - explosionsgefährdete Bereiche -
atmospheres - Sécurité intrinséque "i" Eigensicherheit “i”
Intrinsic safety “i”
Ta evropski standard je sprejel CENELEC dne 1993-03-09. Članice CENELEC morajo izpolnjevati
določila poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez
kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Spiski najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
osrednjem tajništvu ali članicah CENELEC.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CENELEC na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem
tajništvu CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.
Članice CENELEC so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CENELEC
Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki
European Committee for Electrotechnical Standardization
Comité Européen de Normalisation Electrotechnique
Europäisches Komitee für Elektrotechnische Normung
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 35, B - 1050 Bruselj
© 1994 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CENELEC
Ref. št. EN 50020:1994 E
---------------------- Page: 3 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
PREDGOVOR
Ta evropski standard je pripravil pododbor CENELEC/SC 31-3, Lastnovarne naprave in sistemi "I".
V enotni postopek glasovanja CENELEC je bil predložen v juniju 1992 in ga je CENELEC dne
1993-03-09 odobril kot EN 50020.
Ta evropski standard nadomešča standard EN 50020:1977 in njegova dopolnila od A1:1979 do
A5:1990.
Sprejeta sta bila naslednja datuma:
zadnji datum objave istovetnega nacionalnega standarda (dop) 1995-01-15
zadnji datum preklica nasprotujočih nacionalnih standardov (dow) -
Ta evropski standard se uporablja skupaj s standardom EN 50014:1992, Električne naprave za
potencialno eksplozivne atmosfere - Splošne zahteve, in z drugo izdajo evropskih standardov za
posamezne vrste protieksplozijske zaščite, navedene v področju uporabe standarda EN 50014:1992.
Ta evropski standard se ne uporablja skupaj s standardi prve izdaje in njihovimi dopolnili, izdanimi leta
1977 in pozneje, navedenimi v standardu EN 50014:1977.
2
---------------------- Page: 4 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
Vsebina Stran
1 Področje uporabe .4
2 Zveze s standardi .5
3 Definicije .6
4 Razvrstitev lastnovarnih električnih naprav in pridruženih električnih naprav v
skupine in temperaturne razrede .9
5 Kategorije električnih naprav .9
6 Zahteve za električne naprave . 11
7 Elementi, od katerih je odvisna lastna varnost. 28
8 Zanesljivi elementi, zanesljivi sklopi elementov in zanesljive povezave. 33
9 Diodne varnostne pregrade. 39
10 Tipsko preverjanje in tipski preskusi. 39
11 Kosovna preverjanja in preskusi . 47
12 Označevanje. 48
13 Dokumentacija. 49
Ocenitev lastnovarnih tokokrogov . 50
Iskrni aparat za preskušanje lastnovarnih tokokrogov . 80
Merjenje površinskih in zračnih razdalj ter ločilnih razdalj v zalivni masi in skozi
trdno izolacijo . 88
Zalivanje z zalivno maso . 91
3
---------------------- Page: 5 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
1 Področje uporabe
1.1 Ta evropski standard določa konstrukcijo in preskušanje lastnovarnih naprav, ki so namenjene za
uporabo v potencialno eksplozivni atmosferi, ter pridruženih naprav, ki so namenjene za povezavo z
lastnovarnimi tokokrogi, ki vodijo v takšne atmosfere.
1.2 Ta evropski standard dopolnjuje evropski standard EN 50014:1992, Električne naprave za potencialno
eksplozivne atmosfere - Splošne zahteve, izdaja 1992, katerega zahteve veljajo za lastnovarne in
pridružene naprave, razen poglavij, ki so navedena v spodnjem seznamu.
Če je pridružena naprava zaščitena z eno od vrst protieksplozijske zaščite, ki so navedene v evropskem
standardu EN 50014, potem zahteve za to vrsto zaščite skupaj z ustreznimi deli standarda EN 50014
veljajo tudi za to napravo. V naslednjem seznamu so navedene zahteve, ki ne veljajo za pridružene
naprave, ki so namenjene za uporabo v prostorih, kjer ni potencialno nevarne atmosfere. V drugih
primerih ga je treba uporabiti v kombinaciji z zahtevami drugih vrst zaščite.
Točka standarda EN 50014:1992 Točka izključena
Lastnovarna Pridružena
naprava naprava
3.1 Električne naprave da da
4.2.2 Označevanje temperature površine ne da
5.1 Najvišja temperatura površine ne da
5.3 Temperatura površine in temperatura vžiga ne da
6.2 Zakasnitveni čas pri odpiranju ohišij da da
7.1.1 Določitev materialov iz umetnih mas ne da
7.1.2 Zahteve za materiale iz umetnih mas da da
7.1.3 Preskušanje skladnosti materialov iz umetnih mas s podatki ne da
7.2 Toplotna odpornost da da
7.3 Elektrostatična naelektritev ohišij iz umetnih mas ne da
7.3.1 Električne naprave skupine I (samo opombi 1 in 2) da da
7.3.2 Električne naprave skupine II (samo opombi 1 in 2) da da
7.4 Izvrtine z navoji v umetni masi da da
8.1 Zlitine za ohišja iz lahkih kovin ne da
8.2 Izvrtine z navoji v zlitinah iz lahkih kovin da da
9 Elementi za zapiranje da da
10 Naprave za blokiranje da da
11 Tokovni skoznjiki da da
12 Snov za cementiranje da da
14 Priključni elementi in priključne omarice da da
15 Priključni elementi za zaščitni vodnik ali vodnik za da da
izenačitev potencialov
16 Kabelski in cevni uvodi da da
17 do 22 Dodatne zahteve za posamezne električne naprave da da
23.4.3.1 Preskus z udarom da da
23.4.3.2 Preskus s prostim padom (ni potreben predhoden preskus ne da
z udarom)
23.4.3.3 Zahtevani rezultati ne da
23.4.5 Preskus tokovnih skoznjikov proti zasuku da da
23.4.6.1 Meritve temperature ne da
23.4.6.2 Preskus s toplotnim šokom da da
23.4.7.1 Preskusi nekovinskih ohišij da da
do
23.4.7.7
23.4.7.8 Preskus površinske upornosti delov ohišij iz umetnih mas ne da
27.7 Primeri označevanja da da
dodatek B Ex-kabelski uvodi da da
dodatek E Metode za merjenje površinske upornosti delov ohišij iz ne da
umetnih mas
4
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
1.3 Zahteve tega standarda morajo izpolnjevati električne naprave, katerih električni tokokrogi sami ne
morejo povzročiti eksplozije v eksplozivni atmosferi, ki jih obdaja.
1.4 Zahteve tega standarda morajo izpolnjevati tudi električne naprave ali deli električnih naprav, ki so
zunaj potencialno eksplozivne atmosfere ali pa so zaščiteni z drugo vrsto protieksplozijske zaščite,
navedeno v standardu EN 50014, kjer je lahko lastna varnost električnih tokokrogov v potencialno
eksplozivni atmosferi odvisna od načrtovanja in konstrukcije takšnih električnih naprav ali njihovih delov.
Če električni tokokrogi, ki so izpostavljeni potencialno eksplozivni atmosferi, izpolnjujejo zahteve tega
standarda, je njihova uporaba v takšni atmosferi dovoljena.
Opomba: Načini povezovanja lastnovarnih in pridruženih naprav so določeni v evropskem standardu EN 50039.
2 Zveze s standardi
Ta evropski standard vključuje, z datirano ali nedatirano referenco, zahteve iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so navedene spodaj. Za datirane
reference poznejši dodatki k publikaciji ali popravljena izdaja katerekoli od teh publikacij veljajo za ta
evropski standard samo, če so vključeni vanj z dodatkom ali popravljeno izdajo. Za nedatirane reference
velja zadnja izdaja omenjene publikacije.
Evropski standardi
EN 50014:1992 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
General requirements
EN 50019 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres - Increased
safety "e"
EN 50039 Electrical apparatus for potentially explosive atmospheres -
Intrinsically safe electrical systems "i"
Mednarodne publikacije s sklicevanjem na ustrezne evropske publikacije
Publikacije IEC EN/HD
IEC 85:1984 Thermal evaluation and classification of electrical HD566 S1
insulation
IEC 112:1979 Method for determining the comparative and the proof HD214 S2
tracking indices of solid insulating materials under moist
conditions
IEC 127-1:1988 Miniature fuses - Part 1: Definitions for miniature fuses EN 60127-1
and general requirements for miniature fuse-links
+ popravek 1990
IEC 127-2:1989 Miniature fuses - Part 2: Cartridge fuse-links EN 60127-2
+ popravek 1990
IEC 127-3:1988 Miniature fuses - Part 3: Sub-miniature fuse-links EN 60127-3
+ popravek 1990
IEC 529:1989 Classification of degrees of protection provided by EN 60529
enclosures
5
---------------------- Page: 7 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
3 Definicije
V tem standardu so uporabljene naslednje definicije, ki dopolnjujejo definicije, navedene v standardu
EN 50014.
3.1 Lastnovaren tokokrog
Tokokrog, v katerem nobena iskra in noben toplotni efekt, ki nastane pri pogojih, navedenih v tem
standardu, pri normalnem obratovanju in pri določenih nenormalnih pogojih ne more povzročiti vžiga dane
eksplozivne plinske atmosfere.
3.2 Električna naprava
Skupek elektronskih elementov, električnih tokokrogov ali delov električnih tokokrogov, ki so ponavadi v
enem ohišju.
Opombi: 1. Izraz "ponavadi" je bil uporabljen zato, ker je lahko včasih naprava v več kot enem ohišju, npr. telefon ali
walkie-talkie z ročnim mikrofonom.
2. Ta definicija je natančnejša od tiste v standardu EN 50014.
3.3 Lastnovarna naprava
Električna naprava, v kateri so vsi tokokrogi lastnovarni.
3.4 Pridružena naprava
Električna naprava, ki vsebuje tako lastnovarne kot tudi nelastnovarne tokokroge in je konstruirana tako,
da nelastnovarni tokokrogi ne morejo neugodno vplivati na lastnovarne tokokroge.
Opomba: Pridružena naprava je lahko:
a) električna naprava, ki je za uporabo v dani eksplozivni plinski atmosferi zaščitena z neko drugo vrsto
protieksplozijske zaščite, navedene v standardu EN 50014, ali
b) električna naprava, ki ni primerno zaščitena in se zato ne sme uporabljati v eksplozivni plinski atmosferi, npr.
registrator, ki ni v eksplozivni plinski atmosferi, vendar je priključen na termoelement, ki je v eksplozivni
atmosferi; v tem primeru je lastnovaren le vhodni tokokrog registratorja.
3.5 Normalno obratovanje
Obratovanje lastnovarne ali pridružene naprave, ki je električno in mehansko skladno s konstrukcijskimi
podatki, ki jih določi proizvajalec naprave.
3.6 Okvara
Vsaka okvara kateregakoli elementa, ločitve, izolacije ali povezave med elementi, ki v tem standardu niso
opredeljene kot zanesljive in je od njih odvisna lastna varnost tokokroga.
3.7 Števna okvara
Okvara, ki se pojavi v delih električne naprave, ki so v skladu s konstrukcijskimi zahtevami tega
standarda.
3.8 Neštevna okvara
Okvara, ki se pojavi v delih električne naprave, ki niso v skladu s konstrukcijskimi zahtevami tega
standarda.
3.9 Zanesljiv element ali zanesljiv sklop elementov
6
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
Element ali sklop elementov, za katerega ni pričakovati, da bi bil lahko med obratovanjem ali
skladiščenjem poškodovan tako, da bi bila s tem zmanjšana lastna varnost.
3.10 Zanesljiva ločitev ali izolacija
Ločitev ali izolacija med električno prevodnimi deli, za katero se predpostavlja, da med obratovanjem ali
skladiščenjem ne bo postala kratko sklenjena (premoščena). Pri analizi okvar in pri preskušanju z iskrnim
aparatom se zato ne upošteva kot možna okvara.
3.11 Enostavna naprava
Električni element ali kombinacija elementov z enostavno konstrukcijo in z dobro definiranimi električnimi
parametri, ki ne zmanjšuje lastne varnosti tokokroga, v katerem je uporabljen.
3.12 Notranje ožičenje
Ožičenje in električne povezave znotraj naprave, ki jih je naredil proizvajalec.
3.13 Najmanjši vžigni tok (MIC)
Najmanjši tok v uporovnih tokokrogih ali tokokrogih z induktivnim značajem, ki v iskrnem aparatu povzroči
vžig eksplozivne preskusne zmesi v skladu z zahtevami, ki so navedene v dodatku B.
3.14 Najnižja vžigna napetost
Najnižja napetost v tokokrogih s kapacitivnim značajem, ki povzroči vžig eksplozivne preskusne zmesi v
iskrnem aparatu, opisanem v dodatku B.
3.15 Največja efektivna vrednost izmenične napetosti ali najvišja enosmerna napetost (U )
m
Najvišja napetost, ki jo je dovoljeno priključiti na nelastnovarne priključne elemente pridružene naprave,
ne da bi se s tem okrnila lastna varnost.
Opomba: Vrednost U je lahko za različne skupine priključnih elementov različna.
m
3.16 Najvišja vhodna napetost (U )
i
Najvišja napetost (temenska vrednost izmenične napetosti ali višina enosmerne napetosti), ki jo je
dovoljeno priključiti na priključne elemente lastnovarnih tokokrogov, ne da bi se s tem okrnila lastna
varnost.
3.17 Najvišja izhodna napetost (U )
o
Najvišja napetost (temenska vrednost izmenične napetosti ali višina enosmerne napetosti) lastnovarnega
tokokroga, ki se lahko pri odprtih izhodnih sponkah pojavi na priključnih elementih naprave pri katerikoli
priključeni napetosti vse do najvišje napetosti, vključno z U in U.
m i
Opomba: Če je priključenih več kot ena napetost, je najvišja izhodna napetost tista, ki se pojavi pri najneugodnejši
kombinaciji priključenih napetosti.
3.18 Največji vhodni tok (I )
i
Največji tok (temenska vrednost izmeničnega toka ali velikost enosmernega toka), ki sme teči skozi
priključne elemente lastnovarnih tokokrogov, ne da bi bila zato okrnjena lastna varnost.
3.19 Največji izhodni tok (I )
o
Največji tok (temenska vrednost izmeničnega toka ali velikost enosmernega toka) v lastnovarnem
tokokrogu, ki ga lahko daje naprava na priključnih elementih.
3.20 Največja vhodna moč (P )
i
7
---------------------- Page: 9 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
Največja moč, ki se sme porabljati znotraj lastnovarnega tokokroga naprave, kadar je ta priključena na
zunanji vir, ne da bi se s tem okrnila lastna varnost.
3.21 Največja izhodna moč (P )
o
Največja električna moč, ki jo lahko daje lastnovaren tokokrog naprave.
3.22 Največja zunanja kapacitivnost (C )
o
Največja kapacitivnost v nekem lastnovarnem tokokrogu, ki se sme priključiti na priključne elemente
naprave, ne da bi se s tem okrnila lastna varnost.
3.23 Največja notranja kapacitivnost (C )
i
Za notranjo kapacitivnost naprave na priključnih elementih efektivna nadomestna kapacitivnost.
3.24 Največja zunanja induktivnost (L )
o
Največja vrednost induktivnosti v nekem lastnovarnem tokokrogu, ki se sme priključiti na priključne
elemente naprave, ne da bi se s tem okrnila lastna varnost.
3.25 Največja notranja induktivnost (L )
i
Za notranjo induktivnost naprave na priključnih elementih efektivna nadomestna induktivnost.
3.26 Največje razmerje zunanje induktivnosti in upornosti (L /R )
o o
Razmerje induktivnosti (L ) in upornosti (R ) vsakega zunanjega tokokroga, ki se lahko priključi na
o o
priključne elemente električne naprave, ne da bi se s tem okrnila lastna varnost.
3.27 Največje razmerje notranje induktivnosti in upornosti (L /R )
i i
Razmerje induktivnosti (L) in upornosti (R), za katerega se predpostavlja, da se pojavlja na zunanjih
i i
priključnih elementih električne naprave.
3.28 Zračna razdalja
Najkrajša razdalja v zraku med dvema prevodnima deloma.
Opomba: Ta razdalja velja samo za dele, ki so izpostavljeni atmosferi, in ne za dele, ki so izolirani ali prekriti z zalivno
maso.
3.29 Razdalja v zalivni masi
Najkrajša razdalja v zalivni masi med dvema prevodnima deloma.
3.30 Razdalja skozi trdno izolacijo
Najkrajša razdalja skozi trdno izolacijo med dvema prevodnima deloma.
3.31 Površinska razdalja v zraku
Najkrajša razdalja med dvema prevodnima deloma po površini izolacijskega sredstva, ki je v stiku z
zrakom.
3.32 Površinska razdalja pod prevleko
Najkrajša razdalja med dvema prevodnima deloma po površini izolacijskega sredstva, prekritega z
izolacijsko prevleko.
3.33 Nazivni tok varovalke (I )
n
8
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
Nazivni tok varovalke, podan v skladu s standardom EN 60127 ali s specifikacijo njenega proizvajalca.
3.34 Hermetična, plinotesna celica ali baterija
Celica ali baterija, ki ostane zaprta in ne sprosti niti plina niti tekočine, če se polni po navodilih proizvajalca
in se uporablja v območju temperature, ki ga je določil proizvajalec.
Opomba: Takšne celice in baterije smejo biti opremljene z varovalnim elementom, ki prepreči nevarno visok notranji tlak. V
celico ali baterijo ni treba dodajati elektrolita in je načrtovana tako, da med svojo življenjsko dobo obratuje v
prvotnem, zatesnjenem stanju.
3.35 Hermetična celica ali baterija z regulacijskim ventilom
Celica ali baterija, ki je pri normalnih pogojih zaprta, ima pa pripravo, ki omogoča izhajanje plina, če
notranji tlak preseže predhodno določeno vrednost. V celico ali baterijo ponavadi ni mogoče dodajati
elektrolita.
4 Razvrstitev lastnovarnih električnih naprav in pridruženih električnih naprav v
skupine in temperaturne razrede
Lastnovarne in pridružene naprave je treba razvrstiti v skupine in temperaturne razrede v skladu s
4. in 5. poglavjem standarda EN 50014:1992.
5 Kategorije električnih naprav
5.1 Splošno
Lastnovarne naprave in lastnovarni deli pridruženih naprav morajo biti razvrščeni v kategorijo "ia" ali "ib".
Zahteve tega standarda veljajo za obe kategoriji, razen če je navedeno drugače. Pri določanju kategorije
"ia" ali "ib" je treba upoštevati okvare elementov in povezav v skladu s točko 7.6.
Opomba: Naprava sme biti razvrščena kot "ia" in "ib" in imeti različne parametre za vsako kategorijo.
5.2 Kategorija "ia"
Lastnovarni tokokrogi v električni napravi kategorije "ia" pri priključenih napetostih U in U ne smejo
m i
povzročiti vžiga v nobeni od naslednjih okoliščin:
a) pri normalnem obratovanju in s tistimi neštevnimi okvarami, ki povzročijo najneugodnejše
pogoje
b) pri normalnem obratovanju in z eno števno okvaro ter skupaj s tistimi neštevnimi okvarami, ki
dajo najneugodnejše pogoje
c) pri normalnem obratovanju in z dvema števnima okvarama ter skupaj s tistimi neštevnimi
okvarami, ki dajo najneugodnejše pogoje
Opomba: Neštevne okvare so lahko v vsaki od zgoraj navedenih okoliščin različne.
Pri preskušanju ali ocenjevanju tokokrogov glede vžiga z iskro veljajo naslednji varnostni faktorji za tok ali
napetost ali za kombinacijo teh dveh v skladu s točko 10.4.2:
- za a) in b): 1,5
- za c): 1,0
Pri določanju razreda glede na temperaturo površine je treba za tok ali napetost v vseh primerih
upoštevati varnostni faktor 1,0.
9
---------------------- Page: 11 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
Če lahko pride le do ene števne okvare, se izpolnitev zahteve pod b) predpostavlja za zadostno za
razvrstitev v kategorijo "ia", če se potem lahko izpolnijo preskusni pogoji za "ia". Če ne more priti do
nobene števne okvare, se izpolnitev zahteve pod a) predpostavlja za zadostno za razvrstitev v kategorijo
"ia", če se potem lahko izpolnijo preskusni pogoji za "ia".
5.3 Kategorija "ib"
Lastnovarni tokokrogi v električni napravi kategorije "ib" pri priključenih napetostih U in U ne smejo
m i
povzročiti vžiga v nobeni od naslednjih okoliščin:
a) pri normalnem obratovanju in s tistimi neštevnimi okvarami, ki povzročijo najneugodnejše
pogoje
b) pri normalnem obratovanju in z eno števno okvaro ter skupaj s tistimi neštevnimi okvarami, ki
povzročijo najneugodnejše pogoje
Opomba: Neštevne okvare so lahko v vsaki od zgoraj navedenih okoliščin različne.
Pri preskušanju ali ocenjevanju tokokrogov glede vžiga z iskro velja varnostni faktor 1,5 za tok ali napetost
ali za njuno kombinacijo v skladu s točko 10.4.2. Pri določanju razreda glede na temperaturo površine se
za tok ali napetost v vseh primerih upošteva varnostni faktor 1,0. Če ne more priti do nobene števne
okvare, se izpolnitev zahteve pod a) predpostavlja za zadostno za razvrstitev v kategorijo "ib", če se
potem lahko izpolnijo preskusni pogoji za "ib".
5.4 Enostavna naprava
Kot enostavne naprave se štejejo:
a) pasivni elementi, npr. stikala, priključne omarice, potenciometri in enostavni polprevodniški
elementi
b) viri shranjene energije z dobro opredeljenimi parametri, npr. kondenzatorji ali tuljave, katerih
vrednosti je treba upoštevati pri ocenjevanju vsestranske varnosti sistema
c) viri proizvedene energije, npr. termočleni in fotocelice, ki ne proizvajajo več kot 1,5 V, 100 mA in
25 mW. Vse induktivnosti ali kapacitivnosti, prisotne v teh virih energije, je treba upoštevati kot
pod b).
Enostavne naprave morajo izpolnjevati vse ustrezne zahteve tega standarda, vendar jih ni treba
certificirati in ni nujno, da izpolnjujejo zahteve 12. poglavja tega standarda. Še posebej pa je treba vedno
upoštevati naslednje zahteve:
1. Enostavna naprava ne sme postati varna zaradi dodanih napetostnih in/ali tokovnih omejilnikov.
2. Enostavna naprava ne sme vsebovati ničesar, kar bi lahko povečalo razpoložljivo napetost ali
tok, npr. tokokroge za proizvajanje pomožnih napajalnih napetosti ali tokov.
3. Če naj enostavna naprava vzdržuje neokrnjenost izolacije lastnovarnega tokokroga od
ozemljitve, mora biti sposobna vzdržati preskusno napetost proti ozemljitvi v skladu s točko
6.4.12. Njene priključne sponke morajo ustrezati točki 6.3.1.
4. Če so nekovinska ohišja in ohišja, ki vsebujejo lahke kovine, v eksplozijsko ogroženem
prostoru, morajo ustrezati točkama 7.3 in 8.1 standarda EN 50014.
5. Če je enostavna naprava v eksplozijsko ogroženem prostoru, mora biti razvrščena v
temperaturni razred. Kadar so stikala, vtiči, vtičnice in priključne sponke uporabljeni v
lastnovarnem tokokrogu znotraj njihovih nazivnih obremenitev, so za uporabov skupini II
razvrščeni v temperaturni razred T6. Za uporabo v skupini I pa se predpostavlja, da je najvišja
dovoljena temperatura površine 85 °C. Druge vrste enostavnih naprav se razvrsti v
temperaturne razrede v skladu s poglavjema 4 in 6 tega standarda.
10
---------------------- Page: 12 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
Če je enostavna naprava del naprave, ki vsebuje druge električne tokokroge, je treba certificirati celotno
napravo.
6 Zahteve za električne naprave
Opomba: Zahteve, navedene v tem poglavju, veljajo, če ni v ustreznih podpoglavjih navedeno drugače, samo za tiste
značilnosti lastnovarnih naprav in pridruženih naprav, ki prispevajo k tej vrsti protieksplozijske zaščite in so
dodatek k splošnim zahtevam standarda EN 50014, razen tistih, ki so izločene v točki 1.2.
Na primer, zahteve za zalivanje z zalivno maso veljajo le, če je zalivanje potrebno za izpolnitev točke 6.4.4 ali
6.7.
6.1 Ohišja
Načeloma lastnovarne in pridružene naprave ne potrebujejo ohišja, ker je zaščita vsebovana že v samih
tokokrogih. Kjer je lastna varnost lahko ogrožena zaradi dostopa k prevodnim delom, npr. če so v
tokokrogu zanesljive površinske razdalje v zraku, je treba kot del preskušane naprave predvideti ohišje, ki
zagotavlja stopnjo mehanske zaščite najmanj IP20 v skladu s standardom EN 60529.
Zahtevana stopnja mehanske zaščite je odvisna od namena uporabe; npr. stopnja mehanske zaščite
IP54 v skladu s standardom EN 60529 se v splošnem zahteva za naprave skupine I.
Ohišje za zaščito pred dotikom delov, ki so pod napetostjo, in ohišje za zaščito pred vdorom trdnih tujih
predmetov in tekočin nista nujno fizično isto ohišje.
Proizvajalec mora označiti površine, ki tvorijo meje ohišja. To mora zabeležiti v dokumentaciji (glej
13. poglavje).
6.2 Temperature ožičenja in majhnih elementov
6.2.1 Plasti prahu na opremi skupine I
Kjer sta v tem poglavju omenjena temperaturni razred T4 in skupina I, se to nanaša na opremo skupine I,
v kateri premogov prah ne more tvoriti plasti na omenjeni lokaciji ali na ocenjevanem elementu.
6.2.2 Ožičenje znotraj naprave
Največji dovoljeni tok, ki ustreza najvišji temperaturi žic zaradi samosegrevanja, se odčita iz razpredelnice
1 za bakrene žice ali izračuna po naslednji formuli za kovine na splošno.
1
2 2
It()1+aT
f
I=
Ta1+t
()
-1
a temperaturni koeficient upornosti materiala, iz katerega je žica (0,004265 K za
baker)
I največji dovoljeni tok (efektivna vrednost izmeničnega toka) v A
I tok, pri katerem se žica tali v A
f
T temperatura, pri kateri se žica tali v °C (1083 °C za baker)
t temperatura žice zaradi samosegrevanja in temperature okolice v °C
11
---------------------- Page: 13 ----------------------
SIST EN 50020 : 1999
Razpredelnica 1: Razvrstitev bakrenega ožičenja v temperaturne razrede
Premer Prerez Največji dovoljeni tok za razvrstitev v temperaturni
razred
(glej opombo 4) (glej opombo 4)
T1 - T4 in T5 T6
skupina I
2
mm mm A A A
0,035 0,000962 0,53 0,48 0,43
0,05 0,00196 1,04 0,93 0,84
0,1 0,00785 2,1 1,9 1,7
0,2 0,0314 3,7 3,3 3,0
0,35 0,0962 6,4 5,6 5,0
0,5 0,196 7,7 6,9
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.