Blagajne in trezorji - Preskušanje in klasificiranje varnostnih vsebnikov po določitvi njihove protivlomne odpornosti

Blagajne in trezorji - Preskušanje in klasificiranje varnostnih vsebnikov po določitvi njihove protivlomne odpornosti

General Information

Status
Withdrawn
Withdrawal Date
31-Dec-1997
Current Stage
9200 - Izvirni SIST/ privzeti tuji dokument - Razveljavitev (Local Project)
Start Date
01-Jan-1998
Due Date
01-Jan-1998
Completion Date
01-Jan-1998
Ref Project

Buy Standard

Standard – translation
SIST 1009-1:1996
Slovenian language
27 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview

e-Library read for
1 day

Standards Content (sample)

SLOVENSKI SIST 1009-1
prva izdaja
STANDARD
marec 1996
Blagajne in trezorji - Presku{anje in klasificiranje varnostnih
vsebnikov po dolo~itvi njihove protivlomne odpornosti
Deskriptorji: blagajne in trezorji, varnostni vsebniki, presku{anje
Referen~na {tevilka
ICS 13.310 SIST 1009-1:1996 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 27

© Standard je zalo`il in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.

Razmno`evanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996
UVOD

Standard SIST 1009-1:1996, Blagajne in trezorji - Presku{anje in klasificiranje varnostnih

vsebnikov po dolo~itvi njihove protivlomne odpornosti, prva izdaja, 1996, ima status

slovenskega standarda.

Ta standard ustreza glede zahtev osnutku CEN (junij 1992) “Klasifikacija varnostnih vsebnikov

po dolo~itvi njihove protivlomne odpornosti - 1. del: Blagajne in trezorji”. Osnutek je junija

1992 izdelala strokovna skupina CEN/TC 263 "Secure storage of cash, valuables and data

media. V 2. delu naj bi se dolo~ila protivlomna odpornost blagajn in no~nih trezorjev.

PREDGOVOR

Slovenski standard SIST 1009-1:1996, Blagajne in trezorji - Presku{anje in klasificiranje

varnostnih vsebnikov po dolo~itvi njihove protivlomne odpornosti je pripravil tehni~ni odbor

USM/TC PPV Protivlomno in protipo`arno varovanje.
Ta slovenski standard je dne 1996-03-01 odobril direktor USM.
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
- Prevod prN25.3 CEN/TC 263
OPOMBA
- Uvod in predgovor nista sestavni del standarda.
---------------------- Page: 2 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996
VSEBINA Stran

1 Predmet standarda in podro~je uporabe.........................................................................................4

2 Pojmi in definicije...............................................................................................................................4

3 Kratice...................................................................................................................................................7

4 Konstrukcijske zahteve........................................................................................................................8

5 Tehni~na dokumentacija.....................................................................................................................8

6 Vzor~enje............................................................................................................................................10

7 Predhodna presku{anja....................................................................................................................11

8 Tipski preskus...................................................................................................................................11

9 Klasifikacija.........................................................................................................................................20

10 Dodatna presku{anja......................................................................................................................21

11 Poro~ilo o preskusu.......................................................................................................................24

12 Ozna~evanje.....................................................................................................................................25

Del 1A: Blagajne in trezorji - Dodatne zahteve................................................................................26

1 Podro~je uporabe..............................................................................................................................26

2 Dodatne zahteve................................................................................................................................26

---------------------- Page: 3 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996
Blagajne in trezorji - Presku{anje in klasificiranje varnostnih
vsebnikov po dolo~itvi njihove protivlomne odpornosti
1. del: Blagajne in trezorji
1 Predmet standarda in podro~je uporabe

Ta standard dolo~a metode za presku{anje posameznega tipa blagajne in trezorja (v

nadaljevanju varnostni vsebnik) in njegovo klasifikacijo varnostne stopnje po dolo~itvi njegove

protivlomne odpornosti.

Klasifikacija v varnostne stopnje se izvede po poru{nem presku{anju posameznega tipa in po

primerjavi rezultatov s predpisanimi minimalnimi odpornostnimi vrednostmi ter po primerjavi z

minimalnimi konstrukcijskimi zahtevami. Za vsak preskus oziroma dodatno presku{anje

protivlomne odpornosti je zna~ilna uporaba numeri~nih faktorjev za odpornostno vrednost. Ta

odpornostna vrednost dolo~a odpornost glede na vrsto dose`enega vdora, porabljeni ~as in

uporabljeno orodje.
Blagajne in trezorji se delijo na naslednje izdelke za protivlomno za{~ito:
- varnostne blagajne varnostne stopnje I, II in III
- oklopne blagajne varnostne stopnje IV, V, VI, VII, VIII, IX in X
- varnostne prostore varnostne stopnje V, VI in VII
- oklopne prostore varnostne stopnje VII, IX in X
- trezorske prostore varnostne stopnje XI, XII in XIII

Opomba 1A: Odpornostne vrednosti se dolo~ijo v laboratoriju in rabijo izklju~no za ocenitev in klasifikacijo razli~nih

tipov izdelkov. Pri prera~unih varnostnih sistemov se te vrednosti uporabljajo s predpostavko, da je pri

realnih vlomnih poskusih pri~akovati v odvisnosti od tipa vlomilca, okoli{~in kraja vloma in

razpolo`ljivega orodja znatno vi{je ~asovne vrednosti.

Opomba 1B: Varnostne vsebnike, ki so bili klasificirani po predpisanem tipskem preskusu in se izdelujejo po

postopku z zagotovljeno kakovostjo, lahko poobla{~eni certifikacijski organ potrdi kot vrednostne

vsebnike varnostne stopnje (po to~ki 9), ~e so bile upo{tevane tudi druge zahteve.

Opomba 1C: Certifikacija se lahko raz{iri tudi na vsebnike enake izvedbe, ~e:

a) se rezultati preskusov oziroma dodatnih presku{anj lahko v skladu z navodili certifikacijskega

organa uporabljajo tudi za ozna~evanje razli~ic izvedb izdelka ali

b) se pri preskusih oziroma dodatnih presku{anjih na ustreznih vzor~nih objektih ugotovi, da se lahko

pri razli~icah izvedb izdelka pri~akujejo zadostne odpornostne vrednosti.
2 Pojmi in definicije
Za uporabo tega standarda veljajo naslednji pojmi in definicije:

2.1 Varnostni vsebnik: Sistem mehanskih varnostnih elementov za shranjevanje gradiva,

gotovine in vrednostnih predmetov z eno ali ve~ odprtinami in z eno ali ve~ klju~avnicami.

Varnostni vsebnik se deli na:

2.1.1 Blagajna: Protivlomni varnostni vsebnik z notranjo tlorisno povr{ino £ 2 m s

protivlomno za{~ito, definirano po to~ki 9.
---------------------- Page: 4 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996

2.1.1.1 Prostostoje~a predizdelana blagajna: Varnostni vsebnik, katerega protivlomna za{~ita

po to~ki 9 je dose`ena pri predizdelavi. Njegove za{~itne naprave nimajo nobenih drugih

odprtin, razen za klju~avnice, kabelske uvode (do omejitve, predpisane pod to~ko 4.2) ter za

sidranje in pritrjevanje blagajne v tla. Njegova protivlomna za{~ita (to~ka 9) ni odvisna od

kasnej{ega pla{~enja ali drugih varnostnih naprav, ki bi se izvedle pri postavitvi oziroma

monta`i.

2.1.1.2 Vgradna blagajna: Varnostni vsebnik, katerega protivlomna za{~ita, dolo~ena po to~ki

9, izhaja iz vsaj delne vgradnje vsebnika (obi~ajno z betonskim oblitjem) pri postavitvi

oziroma monta`i.
Mogo~e so naslednje posebne izvedbe vgradnih blagajn:

- talna (vgradna) blagajna: varnostni vsebnik, ki se z zgornje strani zaklepa s pokrovom,

snemljivim ali pritrjenim s te~aji

- stenska (vgradna) blagajna: varnostni vsebnik, ki je predviden za vgradnjo v stavbno

steno in se na sprednji strani zapira z vrati

2.1.2 Trezorski prostor: Varnostni vsebnik z notranjo osnovno povr{ino 2 m (z notranjo

mero najmanj 1 m v vsaki smeri) in z definirano protivlomno za{~ito po to~ki 9.
2.1.2.1 Stene, strop in dno trezorskega prostora so lahko:
- masivne konstrukcije, izvedene na kraju samem

- predizdelane plo{~e, ki se pove`ejo v samostojno konstrukcijo (modulni na~in gradnje)

- konstrukcije, ki vsebujejo tako na kraju samem vgrajene kot tudi predizdelane sestavne

dele

2.1.2.2 Vrata trezorskega prostora: Vrata trezorskega prostora, varovana s klju~avnicami in

zapahnim mehanizmom, ki se presku{ajo skupaj z okvirjem in deli sten, potrebnimi za

presku{anje.

2.1.2.3 Stenska odprtina: Odprtina v steni trezorskega prostora, ki omogo~a prezra~evanje

ali vnos gotovine ali vrednostnih predmetov.
Mogo~e so odprtine, ki so:
- vedno odprte
- obi~ajno odprte, v sili pa se lahko zaprejo
- obi~ajno zaprte, po potrebi pa se lahko odprejo

Odpornostna vrednost se dolo~i ob upo{tevanju vseh sosednjih delov sten trezorskega

prostora.

2.2 Vzor~ni objekt: Enota, ki izpolnjuje preskusne zahteve in na kateri se lahko izvajajo

preskusi ali dodatna presku{anja. Vzor~ni objekt je lahko posamezen del ali razdelek

varnostnega vsebnika pa tudi celoten varnostni vsebnik.

2.3 Preskusni vzorec: Skupaj vsi vzor~ni objekti, posamezni deli in razdelki varnostnih

vsebnikov, ki jih da vlagatelj na voljo za presku{anje.
2.4 Tipski preskus: Skupaj vsi preskusi oziroma dodatna presku{anja, potrebna za
klasifikacijo varnostnega vsebnika.

2.4.1 Preskus: Skupaj vsi postopki in ukrepi pri izvajanju vdora in pri tem opravljeno delo.

---------------------- Page: 5 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996

2.4.2 Dodatno presku{anje: Postopki, ki so potrebni za izdajo potrdila, da je bil opravljen

preskus, ki je poleg minimalne odpornostne vrednosti pogoj za klasifikacijo.

2.5 Glavni ~as: ^asovno obdobje od nastavitve orodja oziroma orodij iz kataloga orodij za

delo na vzor~ni objekt do odstranitve tega orodja oziroma orodij, ki povzro~ijo spremembo

stanja vzor~nega objekta. Glavni ~as obsega tudi vse ~ase za odstranitev orodij (ali delov

orodja), ki je potrebna za nadaljevanje preskusa.
Opomba 2: Glavni ~as ne zajema:

a) ~asa za~asne prekinitve preskusa, ki jo vodja skupine za presku{anje dolo~i iz varnostnih razlogov

zaradi premo~nega oddajanja plinov, dima, saj itd. na vzor~nem objektu, kot tudi ne ~asa za

odstranitev odpadnega materiala z delovnega podro~ja

b) ~asa za nadzor presku{anega objekta, ki ga izvede vodja skupine za presku{anje sam ali se izvede

po njegovem navodilu

c) ~asa pregleda napredovanja, dose`enega z dolo~enim vlomnim orodjem; pregled opravi eden ali ve~

presku{evalcev; pregled se na presku{anem objektu opravi po odstavitvi orodja in ga dolo~i vodja

skupine za presku{anje
2.6 Odpornostni ~as: Vsota glavnih ~asov preskusa ali dodatnega presku{anja.

2.7 Odpornostna enota (RU): Protivlomna odpornost konstrukcije, pri kateri je z uporabo

orodja z orodnim koeficientom 1 in bazno vrednostjo 0 za vdor potreben ~as ene minute.

2.8 Odpornostna stopnja: Klasifikacija po preglednici 3; merila presku{anja so minimalne

odpornostne vrednosti za popolne in delne vdore (delni vdori samo za blagajne).

2.9 Odpornostna vrednost: Numeri~na vrednost, izra`ena v RU, ki se za vsak preskus

izra~una z mno`enjem odpornostnega ~asa z orodnim koeficientom uporabljenega orodja

najvi{je kategorije, zmno`ku pa se pri{teje vsota baznih vrednosti za uporabljena orodja.

2.10 Bazna vrednost: [tevilo, izra`eno v RU, dodeljeno vsakemu orodju posebej.
2.11 Orodni koeficient: [tevilo, izra`eno v RU/min, dodeljeno skupini orodij.
2.12 Vdor

2.12.1 Delni vdor: Odprtina, dovolj velika, da se skoznjo lahko vstavi togi merilni etalon po

to~ki 8.5.1 v notranjost vzor~nega objekta.

2.12.2 Popolni vdor: Odprtina v steni ali vratih, dovolj velika, da se skoznjo lahko vstavi

togi merilni etalon po to~ki 8.5.2 v notranjost vzor~nega objekta.
Za popoln vdor {tejejo {e:
- odstranitev vgradne blagajne iz vzor~nega objekta
- odstranitev vrat
- odpiranje vrat do svetle {irine 300 mm na najmanj 80 % svetle notranje vi{ine
2.13 Zaporni mehanizem: Vse klju~avnice in zapahni mehanizem.
2.13.1 Zaklepni mehanizem: Vse klju~avnice.

2.13.2 Klju~avnica: Naprava, ki razpozna kodiran varnostni vnos in potem s premikanjem

najmanj enega fizi~nega elementa naprave spro`i zaklepanje.
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996

2.13.3 Zapahni mehanizem: Naprava za za{~ito zaprtih vrat; brez odstranitve zapaha vrat ni

mogo~e odpreti, ne da bi se po{kodovala.

2.13.4 Zasko~ni mehanizem (zasko~nik): Zaklepni in detekcijski sistem, ki po ugotovitvi

poskusa vloma trajno onemogo~i aktiviranje zapahnega mehanizma. Lahko je sestavni del

zaklepnega mehanizma kot aktivni zasko~nik ali samostojni konstrukcijski del kot pasivni

zasko~nik.
2.13.4 Zapreti: Zapreti varnostni vsebnik tako, da je mogo~a zapahnitev.

2.13.5 Zapahniti: Aktivirati zapahe vsebnika ali zaporo zapaha klju~avnice, kadar varnostni

vsebnik nima zapahnega mehanizma.
2.13.6 Zaklepati: Blokirati zapah ali blokirati zaporo zapaha klju~avnice.

2.14 Neporu{ni vdor: Popoln ali delen vdor pri nepoznani kodi klju~avnice, ki trajno ne

po{koduje varnostnega vsebnika.

2.15 Orodja: Naprave, ki zagotavljajo delen in popoln vdor v izdelke, ki jih je mo~

klasificirati in ki spremenijo odpornostno vrednost.

Orodja (v oklepajih so podane kategorije iz kataloga orodij po to~ki 8.4.1) se delijo na:

- mehansko gnana, ro~no vodena orodja (A 1 ... B 5)
- specialna orodja (A 6 ... B 6)
- elektri~no gnana orodja (A 7 ... S 10)
- orodja s termi~nim delovanjem (B 11 ... S 11)
- pribor, specifi~en za orodja (vrsta T)
- razli~na orodja (vrsta M)
- pripomo~ki (vrsta N)

2.16 Specialna orodja: Orodja, ki se lahko uporabljajo samostojno ali pa skupaj z drugimi

orodji za pove~anje u~inkovitosti preskusa, a ne zamenjujejo komercialno dostopnih orodij ali

postopkov.

2.17 Tehni~na dokumentacija: Vsa konstrukcijska dokumentacija, specifikacije materiala,

potrdila o presku{anju in druge tehni~ne informacije, predlo`ene za tipski preskus.

3 Kratice
Ta standard vsebuje naslednje kratice:
Simbol Parameter Enota
- bazna vrednost RU
- decimeter dm
dia. premer mm
- gram g
V notranja prostornina varnostnega m
vsebnika
- joule J
- kilogram kg
- kilonewton kN
- kubi~ni meter m
- meter m
---------------------- Page: 7 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996
Simbol Parameter Enota
- milimeter mm
r polmer mm
M masa eksplozivne polnitve g
Ci orodni koeficient RU/min
R odpornostna vrednost RU
R minimalna odpornostna vrednost RU
min
W odpornostni ~as min
t ~as v sekundah ali minutah s ali min
4 Konstrukcijske zahteve

4.1 Zaklepni mehanizem: Varnostni vsebniki morajo biti varovani s klju~avnicami iz seznama

klju~avnic za blagajne in trezorje. Minimalno {tevilo in kakovost teh klju~avnic sta podana v

preglednici 3 (9.2). Seznam dovoljenih klju~avnic je na voljo pri certifikacijskem organu.

4.2 Dodatne naprave
Naprave, katerih vgradnja je dopustna:

a) ~asovno nastavljive klju~avnice ali klju~avnice s ~asovno zakasnitvijo se lahko vgradijo

dodatno h klju~avnicam, podanim pod 4.1

b) kabelski skoznjiki, ki ne smejo biti ve~ji od 100 mm in morajo biti skupaj z vsemi

ustreznimi za{~itnimi napravami vrisani v konstrukcijske na~rte in vgrajeni v vzor~ne

objekte, namenjene za tipski preskus; kabelske skoznjike, ki v praksi niso potrebni,

mora proizvajalec varno zakriti ali zapreti; teh zapornih elementov naj ne bi bilo

mogo~e odstraniti od zunaj brez pu{~anja sledi.

Opomba 3A: Od certifikacijskega organa se lahko brez nadaljnjega presku{anja zahteva odobritev varnostnega

vsebnika, ki ima enake kabelske skoznjike skupaj z enakimi za{~itnimi napravami na drugem mestu.

Opomba 3B: Pri varnostnih vsebnikih s protieksplozijsko za{~ito lahko pre~ni prerez kabelskih skoznjikov zna{a do

100 mm . Vgradijo se lahko samo na istih mestih, kot so vgrajeni v presku{anem vzor~nem objektu.

Kabelski skoznjiki morajo biti konstruirani tako, da onemogo~ajo vnos eksplozivnih snovi v notranjost

(npr. detonatorja PETN ali naboja).

c) Kabelski vlo`ki za protivlomno javljalno napravo so v varnostnih vsebnikih dopustni.

Vrisani morajo biti v konstrukcijski na~rt za varnostni vsebnik in vgrajeni v vzor~ni

objekt, namenjen za presku{anje.

Opomba 4: Certifikacijski organ lahko kasneje in brez nadaljnjega tipskega presku{anja dovoli na podlagi

spremenjenega konstrukcijskega na~rta vgradnjo kabelskih vlo`kov za protivlomne javljalne naprave.

d) V trezorskih prostorih so dopustne stenske odprtine. Vrisane morajo biti v konstrukcijske

na~rte za varnostni vsebnik in vgrajene v vzor~ni objekt, namenjen za presku{anje.

5 Tehni~na dokumentacija

Vlagatelj mora dati presku{evalni ustanovi na voljo tehni~ne informacije o varnostnem

vsebniku, ki ga je treba preskusiti. Tehni~na dokumentacija (v jeziku dr`ave, v kateri je

presku{evalna ustanova, oziroma v angle{~ini), ki je prilo`ena vlogi za tipski preskus, mora

vklju~evati podroben opis konstrukcijskih zna~ilnosti varnostnega vsebnika in opis vsakega

preskusnega vzorca v skladu s to~ko 6.3.
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996
Tehni~na dokumentacija mora vsebovati naslednje informacije:

a) tip varnostnega vsebnika (na primer prostostoje~a predizdelana blagajna, vgradna

blagajna, vrata in stene trezorskega prostora itd., prav tako seznam razli~nih velikosti

blagajn)
b) podatke o izdelavi:
- ime proizvajalca
- kraj izdelave
- odnos med vlagateljem in proizvajalcem
- podjetje, ki je odgovorno za konstrukcijo
c) na~rte vzor~nih objektov, iz katerih je razvidno naslednje:
- te`a, zunanje in notranje mere in njihove izdelavne tolerance
- horizontalni in vertikalni prerezi

- {tevilo, namestitev in zna~ilnosti klju~avnic, zapahnega mehanizma in zasko~nih

mehanizmov

- {tevilo, razmik in polo`aj vratnih zapahov kot tudi njihove mere (na primer pre~ni

prerez), hod, vprijem in tip (na primer gibljivi ali fiksni)
- lega in konstrukcija posebej varovanih podro~ij
- podrobnosti o povezavi, pritrditvi oziroma sidranju vseh elementov, ki so
pomembni za mehansko za{~ito; izvedba in namestitev stikov in priklju~kov,
povezave vrat in okvirja vrat s stenami, medsebojne povezave predizdelanih plo{~
- oznake, polo`aj in mere morebitnih odprtin skozi za{~itne naprave s podrobnim
prikazom posebej varovanih podro~ij
- podrobnosti glede vseh zna~ilnosti, ki se nana{ajo na mehansko za{~ito

d) seznam mogo~ih zaklepnih sistemov z navedbo proizvajalca in {tevilke modela vsake

klju~avnice, katere vgradnja je dovoljena
e) predvideni najve~ji kot odpiranja vrat
f) specifikacije uporabljenih materialov, ~e to ni razvidno iz na~rtov

g) podrobnosti o vseh napravah ali materialih, ki v primeru vloma lahko proizvajajo pline,

dim, saje itd. ali ki lahko proizvajajo nevarne snovi tudi med presku{anjem (primerjaj

opombo 5 pod to~ko 7.3)

h) vrsto in polo`aj kablov oziroma drugih naprav za protivlomne javljalne naprave, za

monta`o elektromehanskih za{~itnih naprav, alarmne naprave itd.

i) navodila za namestitev vgradnih blagajn in varnostnih elementov oziroma navodila za

pripravo betona ali drugih elementov, pomembnih za mehansko za{~ito

Vlagatelj mora pri vgradnih vsebnikih dostaviti podatke o opla{~enju, ki morajo biti identi~ni s

priporo~ili za vgradnjo pri uporabniku in s priporo~ili za in{talaterje. Iz tega morajo biti

razvidne naslednje podrobnosti:
- del blagajne, ki ga je treba opla{~iti
- najmanj{a velikost in debelina pre~nega prereza opla{~enja

- zahtevana najmanj{a kakovost opla{~enja (pri betonu vrsta dodatkov, te~enje sve`ega

betona, tla~na trdnost po 28 dneh)
- armature ali sidranja, ki jih je treba predvideti v opla{~enju
---------------------- Page: 9 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996

Pri stenah trezorja masivne konstrukcije, narejenih na kraju samem, mora vlagatelj predlo`iti

podrobne podatke in priporo~ila o izdelavi, ki morajo biti identi~ni s priporo~ili za vgradnjo

za uporabnike in in{talaterje. Iz tega morajo biti razvidne naslednje podrobnosti:

- zahtevana najmanj{a kakovost betona (vrsta in razmerje dodatkov, te~enje sve`ega

betona, tla~na trdnost po 28 dneh)
- debelina sten

- armature ali sidranja, ki jih je treba predvideti v stenah trezorja, vklju~no z izvedbo in

namestitvijo stikov in priklju~kov, povezav vrat in okvirja s stenami armatur ali sidranj z

elementi

Te podatke je treba izdelati za vse velikosti izdelka, za katere `eli vlagatelj pridobiti

klasifikacijo na podlagi tipskega preskusa.

Vsak list tehni~ne dokumentacije mora vsebovati jasne ozna~itve, oznake izdaje z datumom

izdaje in ime vlagatelja ali proizvajalca.

Presku{evalna ustanova preveri popolnost tehni~ne dokumentacije. V primeru, da preskusni

vzorci niso zadostno dokumentirani, mora vlagatelj tehni~no dokumentacijo ustrezno dopolniti

pred za~etkom presku{anja.
6 Vzor~enje
6.1 Izbira vzor~nih objektov

Pri izbiri in oblikovanju vzor~nih objektov je treba zagotoviti, da presku{ani materiali

omogo~ijo tipski preskus, kar rabi za osnovo pri klasifikaciji.

Definirati je treba vse dodatne naprave, ki bi lahko vplivale na klasifikacijo protivlomne

odpornosti. V vzor~nem objektu morajo biti vse dodatne naprave, ki predstavljajo
najneugodnej{i primer glede na klasifikacijo, ki jo `eli vlagatelj.
6.2 Izdelava vzor~nih objektov

^e presku{evalna ustanova posebej izdela vzor~ne objekte (na primer vgradne blagajne),

morajo biti le-ti narejeni iz sestavnih delov, ki jih dobavi vlagatelj, in z upo{tevanjem

predlo`enih in{talacijskih navodil. Na zahtevo vlagatelja se preveri kakovost teh del in izdela

zapisnik z vsemi podrobnostmi.
6.3 Dodatni preskusni vzorci

Na zahtevo presku{evalne ustanove se poleg vzor~nih objektov po to~ki 6.1 predlo`ijo

dodatni preskusni vzorci.
6.4 Ozna~evanje/skladi{~enje

Presku{evalna ustanova mora vzor~ne objekte takoj po prejemu (ali izdelavi) ozna~iti tako, da

zamenjava ni mogo~a. O prejemu, ozna~evanju in skladi{~enju je treba hraniti zapisnike.

Vse do za~etka tipskega preskusa ne smeta skladi{~enje in transport spremeniti bistvenih

lastnosti vzor~nega objekta. Vzor~ni objekti in tehni~na dokumentacija so ves ~as strogo

zaupni in dostop do njih je dovoljen samo delavcem skupine za presku{evanje in tistim,

katerih prisotnosti je pri tipskem preskusu upravi~ena.
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996

Preskusni vzorci se presku{evalni ustanovi dostavijo na njeno zahtevo. Po kon~anem tipskem

preskusu in izdelavi poro~ila mora vlagatelj po izteku predpisanega ~asa odstraniti vzor~ni

objekt.
7 Predhodna presku{anja
7.1 Preverjanje identitete

Pred za~etkom tipskega preskusa se mora presku{evalna ustanova z vizualnim pregledom in

kontrolo mer prepri~ati, da vzor~ni objekti ustrezajo podatkom vlagatelja in da so opremljeni z

morebitno dodatno opremo. ^e se med preverjanjem ugotovi, da vzor~ni objekti ne ustrezajo

konstrukcijskim na~rtom, se tipski preskus izvede {ele, ko se podatki, ki jih posreduje

vlagatelj (glej to~ko 5), ali vzor~ni objekti ustrezno spremenijo.
7.2 Predhodna presku{anja

Presku{evalna ustanova je upravi~ena, da pred za~etkom dejanskega tipskega preskusa

izvede predhodne preskuse in poskusne vdore; le-ti ne smejo vplivati na preskuse za

ugotovitev odpornostne stopnje presku{anca.
7.3 Program presku{anja

Odpornostne vrednosti se dolo~ajo z izbiro parametrov vlomnega orodja in vlomne metode. V

skladu s ciljem presku{anja mora presku{evalna ustanova uporabiti tista orodja in vlomne

metode, pri katerih se lahko z veliko verjetnostjo pri~akujejo minimalne odpornostne vrednosti.

Opomba 5: Presku{anje tipa je treba izvajati v skladu z najnovej{imi dose`ki tehnike. Sodelavci skupine za

presku{anje morajo uporabljati minimalno varnostno opremo, ki jo predpisujejo varnostni in zdravstveni

predpisi. Za zagotovitev primerne ravni presku{anja se morajo delavci presku{evalnih ustanov redno

udele`evati pregledov/presoj medlaboratorijskih presku{anj in sre~anj za izmenjavo izku{enj ter opraviti

druge ustrezne dejavnosti, ki so v zvezi z izobra`evanjem in izpopolnjevanjem. Skleniti se morajo

ustrezni dogovori z drugimi presku{evalnimi ustanovami.
8 Tipski preskus
8.1 Cilji presku{anja

Cilj tipskega preskusa je dolo~itev odpornostnih vrednosti vzor~nega objekta ali objektov tako,

da je na podlagi zahtevanih minimalnih odpornostnih vrednosti mogo~a dolo~itev odpornostne

stopnje po to~ki 9.

Cilj vseh tipskih preskusov je merjenje odpornostne vrednosti, izra`ene v odpornostnih enotah,

za dolo~itev odpornostne vrednosti za delni oziroma popolni vdor.
8.2 Skupina za presku{anje
Skupino za presku{anje sestavljajo:
- vodja skupine za presku{anje, katerega naloga je na~rtovanje, usmerjanje in
nadzorovanje presku{anja vzor~nega objekta ter izdelava poro~ila o presku{anju v
skladu s to~ko 11

- ~asomerilec, ki je pristojen samo za merjenje ~asa in zbiranje zapiskov o presku{anju

- dva presku{evalca, ki morata po navodilih vodje skupine za presku{anje izvajati

potrebna presku{anja vzor~nega objekta
11
---------------------- Page: 11 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996

Vodja skupine za presku{anje lahko kadarkoli zamenja enega od obeh presku{evalcev in sam

sodeluje pri presku{anju.

Presku{evalna ustanova lahko pred presku{anjem, med njim in po njem vklju~i neodvisne

strokovnjake kot svetovalce. Vlagatelju je treba sporo~iti imena teh strokovnjakov, ki delajo s

skupino za presku{anje.
8.3 Opazovalci presku{anja
Tipski preskus se lahko izvaja v prisotnosti:
- oseb, ki jih imenuje vlagatelj
- oseb, na primer nadzornikov, ki jih imenuje certifikacijski organ
- predstavnikov vodstva presku{evalne ustanove
Skupno {tevilo opazovalcev lahko presku{evalna ustanova omeji. Razen uslu`bencev

presku{evalne ustanove se lahko posameznih preskusov ali dodatnih presku{anj udele`ijo

tretje osebe samo s privolitvijo vlagatelja.
8.4 Vlomna orodja
8.4.1 Klasifikacija orodij (Katalog orodij)

Orodja in pribor so razvr{~eni glede na svojo u~inkovitost (orodne kategorije: skupine A do

S) oziroma na vrsto in na~in delovanja posameznega orodja (vrsta 1 do N) v preglednici 1.

Ta katalog orodij ne vsebuje specialnih orodij, temve~ podaja izklju~no klasifikacijske

zna~ilnosti za razpoznavanje razli~nih orodnih tipov po u~inku oziroma na~inu delovanja.

Pripadajo~e bazne vrednosti so podane v RU. Na podlagi tega nevtralnega prikaza lahko

uporabnik standarda tudi brez poznavanja podrobnosti, specifi~nih za orodje, oceni in verificira

u~inkovitost klasificiranih orodij.
Preglednica 1: Klasifikacija preskusnih orodij
[t. Orodni tip Orodna kategorija in klasifikacijska vrednost
A 5 RU B 7,5 RU C 10 RU D 15 RU S 35 RU
RU/min RU/min RU/min RU/min RU/min
1 Ro~na orodja Masa Masa
za monta`o £ 1,5 kg £ 3 kg
in Dol`ina Dol`ina
demonta`o £ 400 mm 0 £ 750 mm 5
2 Ro~na Masa Dol`ina
prijemala £ 1,5 kg £ 1500 mm
Dol`ina
£ 400 mm 0 7
3 Ro~na
vzvodna Dol`ina Dol`ina
orodja £ 750 mm 5 £ 1500 mm 7
4 Ro~na stru`-
na, brusilna, Masa
rezilna in £ 1,5 kg
vrtalna orod- Dol`ina
ja in `age £ 400 mm 0
---------------------- Page: 12 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996
[t. Orodni tip Orodna kategorija in klasifikacijska vrednost
A 5 RU B 7,5 RU C 10 RU D 15 RU S 35 RU
RU/min RU/min RU/min RU/min RU/min
5 Ro~na Masa glave Masa glave
udarna £ 1,5 kg £ 3 kg
orodja Moment Moment
£ 1,0 kgm £ 2,5 kgm
Dol`ina Dol`ina
£ 750 mm 5 £ 1000 mm 7
6 Specialna Priklju~na Priklju~na
orodja mo~ mo~
£ 500 W £ 800 W
Dol`ina Dol`ina
£ 400 mm 18 £ 750 mm
Masa Masa
£ 1,5 kg £ 3 kg 28
7 Elektri~no Masa Priklju~na Priklju~na
gnana orodja £ 3 kg mo~ mo~
brez Priklju~na £ 800 W 11 £ 1350 W 25
udarnega mo~ Vrtalno
u~inka £ 500 W 7 stojalo 11
8 Elektri~no Priklju~na Priklju~na
gnana roti- mo~ mo~
rajo~a orodja £ 800 W £ 1350 W
z udarnim Energija Energija
u~inkom posameznega posameznega
udara udara
£ 6 J 11 £ 15 J 25
9 Elektri~no Priklju~na Priklju~na
gnana mo~ mo~
udarna £ 800 W 11 £ 1350 W 25
orodja brez Energija Energija
rotacije posameznega posameznega
udara £ 6 J udara
£ 20 J
10 Elektri~no Priklju~na Priklju~na Priklju~na Priklju~na
gnana mo~ mo~ mo~ mo~
brusilna in £ 800 W 14 £ 2300 W £ 2300 W £ 11000 W
rezalna z rezilno s stojalom Dol`ina
orodja plo{~o 25 dol`ine svedra
svedra £ 450 mm 245
z diamantno £ 450 mm 49 Dol`ina
rezilno dol`ine svedra
plo{~o 35 svedra £ 1000 mm 300
£ 1000 mm 63 `aga 245
11 Rezalna/ Poraba kisika Poraba kisika Poraba kisika Poraba kisika
varilna orodja £ 50 l/min £ 250 l/min £ 750 l/min £ 1500 l/min
s termi~nim STP 14 STP 28 STP 42 STP 70
delovanjem Vir el. toka
£ 350 A 25
13
---------------------- Page: 13 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996
[t. Orodni tip Orodna kategorija in klasifikacijska vrednost
A 5 RU B 7,5 RU C 10 RU D 15 RU S 35 RU
RU/min RU/min RU/min RU/min RU/min
T Orodni pribor Sveder HSS 1 Sveder HSS Sveder HSS Dodajna 3 m kisikova
trdokovinski 2 trdokovinski 3 palica pu{~ica 32
F £ 16 mm 4
Elektrode Diamantni
@agin list 1 @agin list 2 Seka~/sveder 4 F zunanji kronski
£ 6,5 mm sveder
dol`ina dol`ine
£ 1200 mm 7 £ 450 mm 70
vsakih
nadaljnjih
100 mm 18
Seka~ 1 Rezilna Rezilna F zunanji Dol`ina 140
plo{~a plo{~a £ 7 mm £ 1000 mm 70
F £ 125 F £ 230 F notranji Stenska `aga
mm 4 mm £ 3,5 mm 5
Debelina Debelina dol`ina
£ 2,5 mm £ 2,5 mm 5 £ 450 mm
Zagozda 1
[oba 4 Diamantna
rezilna
plo{~a
F £ 230
mm 14
Prebijalo 1
[oba 5 [oba 6
Diamant.
kronski
sveder
dol`ine
£ 400 mm 14
£ 1000 mm 28
M Razli~na Kavlji 1 Kisline/lugi
“orodja” po porabljen.
litru 7
Obi~ajni trnki 5
N Pomagala Svetilo 1 Kit/monta`na Togi Gibki
pena endoskop 14 endoskop 35
na porabo
300 ml 7
Merilni trak 0 Dvigalka Hidravli~na
£ 30 kN 7 naprava
1 valj
£ 200 kN,
uporaba za
vsak pritisk 35
---------------------- Page: 14 ----------------------
SIST 1009-1 : 1996
8.4.2 Obrazlo`itev in uporaba specialnih orodij
8.4.2.1 Obrazlo`itev orodnih kategorij:
Orodna kategorija B zajema tudi orodja kategorije A.
Orodna kategorija C zajema tudi orodja kategorij A in B.
Orodna kategorija D zajema tudi orodja kategorij A, B in C.
Orodna kategorija S (trezorji) zajema tudi orodja kategorij A, B, C in D.

Varnostne in oklopne blagajne se lahko presku{ajo samo z orodji orodnih kategorij A, B, C

in D.

Varnostni, oklopni in trezorski prostori (vrata, stene itd.) se lahko tipsko presku{aj

...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.