SI units and recommendations for the use of their multiples and of certain other units — Amendment 1

Describes the International System of Units SI, recommends selected decimal multiples and submultiples for general use, gives certain other units which may be used with the SI, and quotes the definitions of the SI base units.

Unités SI et recommandations pour l'emploi de leurs multiples et de certaines autres unités — Amendement 1

Enote SI s priporočili za uporabo njihovih večkratnikov in nekaterih drugih enot

Ta mednarodni standard
– opisuje Mednarodni sistem enot 1) (v točkah 3, 4 in 6);
– priporoča izbrane desetiške večkratnike in manjkratnike enot SI za splošno uporabo in podaja
nekatere druge enote, ki se lahko uporabljajo z mednarodnim sistemom enot (v točkah 5 in 7 ter
dodatku A);
– navaja definicije osnovnih enot SI (v dodatku B).

General Information

Status
Withdrawn
Publication Date
18-Nov-1998
Withdrawal Date
18-Nov-1998
Current Stage
9599 - Withdrawal of International Standard
Start Date
17-Nov-2009
Completion Date
17-Nov-2009

RELATIONS

Buy Standard

Standard
ISO 1000:1992/Amd 1:1998
English language
2 pages
sale 15% off
Preview
sale 15% off
Preview
Standard
ISO 1000:1992/Amd 1:1998
French language
2 pages
sale 15% off
Preview
sale 15% off
Preview
Standard – translation
ISO 1000+A1:2008
Slovenian language
26 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Amendment
ISO 1000:1995/Amd 1:2003
English language
2 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day

Standards Content (sample)

INTERNATIONAL ISO
STANDARD 1000
Third edition
1992-11-01
AMENDMENT 1
1998-11-01
SI units and recommendations for the use
of their multiples and of certain other units
AMENDMENT 1
Unités SI et recommandations pour l’emploi de leur multiples et de
certaines autres unités
AMENDEMENT 1
Reference number
ISO 1000:1992/Amd.1:1998(E)
---------------------- Page: 1 ----------------------
ISO 1000:1992/Amd.1:1998(E)
Foreword
ISO (the International Organization for Standardization) is a worldwide
federation of national standards bodies (ISO member bodies). The work of
preparing International Standards is normally carried out through ISO
technical committees. Each member body interested in a subject for which
a technical committee has been established has the right to be represented
on that committee. International organizations, governmental and non-
governmental, in liaison with ISO, also take part in the work. ISO
collaborates closely with the International Electrotechnical Commission
(IEC) on all matters of electrotechnical standardization.
Draft International Standards adopted by the technical committees are
circulated to the member bodies for voting. Publication as an International
Standard requires approval by at least 75 % of the member bodies casting
a vote.
Amendment 1 to ISO 1000:1992 was prepared by Technical Committee
ISO/TC 12, Quantities, units, symbols, conversion factors.
© ISO 1998

All rights reserved. Unless otherwise specified, no part of this publication may be reproduced

or utilized in any form or by any means, electronic or mechanical, including photocopying and

microfilm, without permission in writing from the publisher.
International Organization for Standardization
Case postale 56 • CH-1211 Genève 20 • Switzerland
Internet iso@iso.ch
Printed in Switzerland
---------------------- Page: 2 ----------------------
ISO ISO 1000:1992/Amd.1:1998(E)
SI units and recommendations for the use of their multiples and of
certain other units
AMENDMENT 1
Pages 1 and 2
Replace clause 3 with th
...

NORME ISO
INTERNATIONALE 1000
Troisième édition
1992-11-01
AMENDEMENT 1
1998-11-01
Unités SI et recommandations pour l’emploi
de leurs multiples et de certaines autres
unités
AMENDEMENT 1
SI units and recommendations for the use of their multiples and of certain
other units
AMENDMENT 1
Numéro de référence
ISO 1000:1992/Amd.1:1998(F)
---------------------- Page: 1 ----------------------
ISO 1000:1992/Amd.1:1998(F)
Avant-propos
L'ISO (Organisation internationale de normalisation) est une fédération
mondiale d'organismes nationaux de normalisation (comités membres de
l'ISO). L'élaboration des Normes internationales est en général confiée aux
comités techniques de l'ISO. Chaque comité membre intéressé par une
étude a le droit de faire partie du comité technique créé à cet effet. Les
organisations internationales, gouvernementales et non gouvernementales,
en liaison avec l'ISO participent également aux travaux. L'ISO collabore
étroitement avec la Commission électrotechnique internationale (CEI) en
ce qui concerne la normalisation électrotechnique.
Les projets de Normes internationales adoptés par les comités techniques
sont soumis aux comités membres pour vote. Leur publication comme
Normes internationales requiert l'approbation de 75 % au moins des
comités membres votants.
L'Amendement 1 à l'ISO 1000:1992 a été élaboré par le comité technique
ISO/TC 12, Grandeurs, unités, symboles, facteurs de conversion.
© ISO 1998

Droits de reproduction réservés. Sauf prescription différente, aucune partie de cette publi-

cation ne peut être reproduite ni utilisée sous quelque forme que ce soit et par aucun pro-

cédé, électronique ou mécanique, y compris la photocopie et les microfilms, sans l'accord

écrit de l'éditeur.
Organisation internationale de normalisation
Case postale 56 • CH-1211 Genève 20 • Suisse
Internet iso@iso.ch
Imprimé en Suisse
---------------------- Page: 2 ----------------------
ISO ISO 1000:1992/Amd.1:1998(F)
Unités SI et recommandations pour l’emploi de leurs
multiples et de certaines autres unités
AMENDEMENT 1
Pages 1 et 2
Remplacer l’article 3 par le texte suivant. Le tableau 1 est inchangé
...

SLOVENSKI SIST ISO 1000+A1
STANDARD
februar 2008
Enote SI s priporočili za uporabo njihovih večkratnikov in nekaterih drugih
enot (istoveten ISO 1000:1992 in ISO 1000:1992/Amd.1:1998)

SI units and recommendations for the use of their multiples and of certain other

units
Unités SI et recommandations pour l'emploi de leurs multiples et de certaines
autres unités

Deskriptorji: mednarodni sistem enot, metrski sistem, merske enote, večkratniki, simboli,

definicije, uporaba
Referenčna oznaka
ICS 01.060.00 SIST ISO 1000+A1:2008 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 27

© 2008-02: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
NACIONALNI UVOD

Standard SIST ISO 1000+A1 (sl), Enote SI s priporočili za uporabo njihovih večkratnikov in nekaterih

drugih enot, 2008, ima status slovenskega standarda in je istoveten mednarodnemu standardu ISO

1000 (en), SI units and recommendations for the use of their multiples and of certain other units, tretja

izdaja, 1992; vključeno je tudi dopolnilo SIST ISO 1000:1992/Amd.1:1998.
NACIONALNI PREDGOVOR

Mednarodni standard ISO 1000:1992 je pripravil tehnični odbor Mednarodne organizacije za

standardizacijo ISO/TC 12 Veličine, enote, simboli, pretvorniki.

Slovenski standard SIST ISO 1000+A1:2008, je prevod angleškega besedila tretje izdaje

mednarodnega standarda ISO 1000:1992 in dopolnila ISO 1000:1992/Amd.1:1998. V primeru spora

glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni mednarodni standard v

angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil in potrdil tehnični odbor SIST/TC TRS

Tehnično risanje, veličine, enote, simboli in grafični simboli v sodelovanju s Sekcijo za terminološke

slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša SAZU.

Odločitev za izdajo tega standarda je dne 1. februarja 2007 sprejel SIST/TC TRS Tehnično risanje,

veličine, enote, simboli in grafični simboli.
PISANJE IMEN IN SIMBOLOV ENOT

Slovenski pravopis iz leta 2001 daje pri imenih enot, nastalih iz lastnih imen, prednost podomačenemu

zapisu (njuton) pred izvirnim (newton). To je smiselno samo v primerih, ko se je taka raba že uveljavila

(amper, volt). Tiste enote, ki se v rabi pogosteje pišejo izvirno, naj se na silo ne podomačujejo. Zato je

v tem standardu v takih primerih izvirni zapis na prvem mestu, podomačena različica pa na drugem.

Zaradi racionalnosti so izpeljane enote v takem primeru pisane samo izvirno (newton meter).

Sestavljene enote se največkrat pišejo okrajšano. V zmnožkih enot se v imenovalcu in/ali v števcu

beseda "krat" izpušča ali se namesto nje uporabi poldvignjena, nestična pika, vendar se enote ne

pišejo skupaj. Presledek pri govoru se izrazi z glasovnim premorom [kilovat ura, ne kilovatura], v

dvomljivih primerih pa se beseda "krat" ne izpušča (ohm krat meter, ohm meter – ohmmeter je

naprava za merjenje upora).
V količniku se namesto besede "deljeno" uporablja besedica "na".

Kvadratni meter, kubični meter se smeta uporabljati samo v geometrijskem pomenu za ploščino ali

prostornino. V nasprotnem primeru se uporablja ime meter (na) kvadrat, meter na (potenco) tri –

beseda v oklepaju se lahko izpušča.
ZVEZE S STANDARDI

S privzemom tega mednarodnega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi

standardi, navedeni v izvirniku, razen standardov, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:

SIST ISO 31-0:1999 (sl) Veličine in enote – 0. del: Splošna načela
SIST ISO 31-1:1999 (sl) Veličine in enote – 1. del: Prostor in čas
SIST ISO 31-2:1995 (en) Veličine in enote – 2. del: Periodični in sorodni pojavi
SIST ISO 31-3:1995 (en) Veličine in enote – 3. del: Mehanika
SIST ISO 31-4:1995 (en) Veličine in enote – 4. del: Toplota
SIST ISO 31-5:1995 (en) Veličine in enote – 5. del: Elektrika in magnetizem

SIST ISO 31-6:1995 (en) Veličine in enote – 6. del: Svetloba in sorodna elektromagnetna sevanja

SIST ISO 31-7:1995 (en) Veličine in enote – 7. del: Akustika
---------------------- Page: 2 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008

SIST ISO 31-8:1995 (en) Veličine in enote – 8. del: Fizikalna kemija in molekulska fizika

SIST ISO 31-9:1995 (en) Veličine in enote – 9. del: Atomska in jedrska fizika

SIST ISO 31-10:1995 (en) Veličine in enote – 10. del: Jedrske reakcije in ionizirajoča sevanja

SIST ISO 31-11:1995 (en) Veličine in enote – 11. del: Matematični znaki in simboli za uporabo v

fizikalnih in tehniških vedah
SIST ISO 31-12:1995 (en) Veličine in enote – 12. del: Karakteristična števila
SIST ISO 31-13:1995 (en) Veličine in enote – 13. del: Fizika trdne snovi
PREDHODNA IZDAJA
– SIST ISO 1000:1995 (en); SIST ISO 1000:1995/Amd.1:2003
OPOMBI
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz "mednarodni standard", v
SIST ISO 1000+A1:2008 to pomeni "slovenski standard".
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
---------------------- Page: 3 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
VSEBINA Stran

Predgovor ................................................................................................................................................ 5

Enote SI s priporočili za uporabo njihovih večkratnikov in nekaterih drugih enot ................................... 6

1 Namen ................................................................................................................................................. 6

2 Zveza z drugim standardom................................................................................................................ 6

3 Enote SI............................................................................................................................................... 6

3.1 Osnovne enote ................................................................................................................................. 6

3.2 Izpeljane enote, vključno z dopolnilnimi enotami ............................................................................. 7

4 Večkratniki enot SI............................................................................................................................... 7

5 Uporaba enot SI in njihovih večkratnikov ............................................................................................ 9

6 Pravila za pisanje simbolov enot ....................................................................................................... 10

7 Enote, ki niso enote SI, uporabljajo pa se lahko skupaj z enotami SI in njihovimi večkratniki.......... 10

Dodatek A (normativni): Primeri desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI

ter nekaterih drugih enot, ki se lahko uporabljajo............................................................................. 12

Dodatek B (informativni): Definicije osnovnih enot mednarodnega sistema enot................................. 27

---------------------- Page: 4 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
Predgovor

ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) je svetovna zveza nacionalnih organov za

standarde (članov ISO). Mednarodne standarde navadno pripravljajo tehnični odbori ISO. Vsak član,

ki želi delovati na določenem področju, za katero je bil ustanovljen tehnični odbor, ima pravico biti

zastopan v tem odboru. Pri delu sodelujejo tudi vladne in nevladne mednarodne organizacije,

povezane z ISO. V vseh zadevah, ki so povezane s standardizacijo na področju elektrotehnike, ISO

tesno sodeluje z Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC).

Osnutki mednarodnih standardov, ki jih sprejmejo tehnični odbori, se pošljejo vsem članom v

glasovanje. Za objavo mednarodnega standarda je treba pridobiti soglasje najmanj 75 % članov, ki se

udeležijo glasovanja.

Mednarodni standard ISO 1000 in dopolnilo Amd.1 je pripravil tehnični odbor ISO/TC 12, Veličine,

enote, simboli, pretvorniki.

Tretja izdaja razveljavlja in nadomešča drugo izdajo (ISO 1000:1981). V primerjavi z drugo izdajo so

glavne tehnične spremembe naslednje:

– vključena je odločitev Mednarodnega odbora za uteži in mere (Comité International des Poids et

Mesures, CIPM) o statusu dopolnilnih enot, sprejeta leta 1980;
– v dodatku A so dodane veličine in enote iz ISO 31, deli: 9, 10, 12 in 13;
– stara definicija za meter v dodatku B je zamenjana z novo.
Namen tehničnega odbora ISO/TC 12 je:

– standardizirati enote ter simbole za veličine in enote (vključno z matematičnimi simboli), ki se

uporabljajo na različnih področjih znanosti in tehnike;
– podati definicije veličin in enot, kjer je potrebno;
– standardizirati pretvornike za preračunavanje različnih enot.
V ta namen je ISO/TC 12 pripravil ISO 31 in ISO 1000.

Dodatek A je sestavni del tega mednarodnega standarda. Dodatek B je samo informativen.

---------------------- Page: 5 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
Enote SI s priporočili za uporabo njihovih večkratnikov in nekaterih drugih enot
1 Namen standarda
Ta mednarodni standard
– opisuje Mednarodni sistem enot (v točkah 3, 4 in 6);

– priporoča izbrane desetiške večkratnike in manjkratnike enot SI za splošno uporabo in podaja

nekatere druge enote, ki se lahko uporabljajo z mednarodnim sistemom enot (v točkah 5 in 7 ter

dodatku A);
– navaja definicije osnovnih enot SI (v dodatku B).
2 Zveza z drugim standardom

Standard, naveden v nadaljevanju, vsebuje določila, ki s sklicevanjem v tem besedilu tvorijo tudi

določila tega mednarodnega standarda. Ob izdaji je bil navedeni standard veljaven. Vsi standardi se

pregledujejo in stranke naj v pogodbah, ki temeljijo na tem mednarodnem standardu, uporabljajo

najnovejše izdaje navedenega standarda. Člani IEC in ISO vzdržujejo register trenutno veljavnih

mednarodnih standardov.
2)

IEC 27-1:1971 , Črkovni simboli, ki se uporabljajo v elektrotehniki – 1. del: Splošno

3 Enote SI

Ime Mednarodni sistem enot (Système International d’Unités) z mednarodno kratico SI je bil sprejet na

11. generalni konferenci za uteži in mere (Conférence Générale des Poids et Mesures, CGPM) leta

1960.
Ta sistem vključuje:
– osnovne enote,
– izpeljane enote,
ki skupaj tvorijo koherentni sistem enot SI.
3.1 Osnovne enote

Mednarodni sistem enot temelji na sedmih osnovnih enotah, ki so naštete v preglednici 1.

Za definicije osnovnih enot glej dodatek B.

Vse informacije o Mednarodnem sistemu enot je objavil Mednarodni urad za uteži in mere (Bureau International des Poids

et Mesures, BIPM), vključno z avtoriziranim angleškim prevodom.
5. izdaja, ki je v reviziji.
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
Preglednica 1: Osnovne enote SI
Osnovna enota SI
Osnovna veličina
Ime Simbol
dolžina meter m
masa kilogram kg
čas sekunda s
električni tok amper A
termodinamična temperatura kelvin K
množina snovi mol mol
svetilnost kandela cd
Za definicije osnovnih enot glej dodatek B.
3.2 Izpeljane enote, vključno z dopolnilnimi enotami

Izpeljane enote so algebrsko izražene z osnovnimi enotami. Njihovi simboli se dobijo z matematičnimi

znaki za množenje in deljenje; npr. enota SI za hitrost je meter na sekundo (m/s).

Za nekatere izpeljane enote SI obstajajo posebna imena in simboli; tista, ki jih je odobri CGPM, so

našteta v preglednicah 2 in 3.

Enoti SI radian in steradian sta izpeljani enoti z dimenzijo ena s posebnima imenoma in simboloma.

Čeprav sta koherentni enoti za ravninski in prostorski kot izraženi s številko ena, simbolom 1, se v

mnogih primerih namesto številke ena uporabljata posebni imeni radian (rad) in steradian (sr); npr.

enota SI za kotno hitrost se lahko zapiše kot radian na sekundo (rad/s).

Včasih je primerno izpeljane enote izraziti z drugimi izpeljanimi enotami, ki imajo posebna imena; npr.

enota SI za električni dipolni moment se navadno izraža s C ⋅ m namesto z A ⋅ s ⋅ m.

4 Večkratniki enot SI

Predpone, podane v preglednici 4, se uporabljajo za tvorbo imen in simbolov večkratnikov (desetiških

večkratnikov in manjkratnikov) enot SI.

Simbol za predpono se povezuje s simbolom za jedro enote, s katerim je neposredno povezan in z

njim sestavlja nov simbol (za desetiške večkratnike in manjkratnike), ki se lahko zapiše s pozitivno ali

negativno desetiško potenco. Ta lahko skupaj z drugimi simboli enot tvori simbole za sestavljene

enote.
ZGLEDI:
3 –2 3 – 6 3
1 cm = (10 m) = 10 m
–1 –6 –1 6 –1
1 µs = (10 s) = 10 s
2 – 3 2 – 6 2
1 mm /s = (10 m) /s = 10 m /s

Sestavljene predpone naj se ne uporabljajo; npr. za nanometer se piše nm in ne mµm.

OPOMBA 1: Ime osnovne enote za maso, kilogram, vsebuje ime predpone SI "kilo" iz zgodovinskih razlogov. Imena

desetiških večkratnikov in manjkratnikov za enoto mase se tvorijo z dodajanjem predpon besedi "gram", npr.

miligram (mg) namesto mikrokilogram (µkg).

V tem primeru pomeni simbol za jedro enote samo simbol za osnovno enoto ali izpeljano enoto s posebnim imenom. Glej

opombo 1 v točki 4 o osnovni enoti kilogram.
---------------------- Page: 7 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
Preglednica 2: Izpeljane enote SI s posebnimi imeni
Izpeljana enota SI
Izpeljana veličina
Izražena z osnovnimi in
Posebno ime Simbol
izpeljanimi enotami SI
ravninski kot radian rad 1 rad = 1 m/m = 1
2 2
prostorski kot steradian sr 1 sr = 1 m /m =1
frekvenca hertz Hz 1 Hz = 1 s
sila newton N
1 N = 1 kg ⋅ m/s
tlak, napetost pascal Pa 1 Pa = 1 N/m
energija, delo, toplota joule J
1 J = 1 N ⋅ m
moč, moč sevanja watt W 1 W = 1 J/s
električni naboj, elektrina coulomb C 1 C = 1 A ⋅ s
električni potencial, razlika potencialov, volt V 1 V = 1 W/A
napetost, lastna napetost
kapacitanca farad F 1 F = 1 C/V
električni upor ohm
Ω 1 Ω = 1 V/A
električni prevod siemens S 1 S = 1 Ω
magnetni pretok weber Wb
1 Wb = 1 V ⋅ s
gostota magnetnega pretoka tesla T 1 T = 1 Wb/m
induktivnost henry H 1 H = 1 Wb/A
Celzijeva temperatura stopinja Celzija ºC 1 ºC = 1 K
svetlobni tok lumen lm 1 lm = 1 cd ⋅ sr
osvetljenost luks lx 1 lx = 1 lm/m

Stopinja Celzija je posebno ime za enoto kelvin, ki se uporablja za določanje vrednosti Celzijeve temperature (glej tudi

opombo 6, dodatek B, ki se nanaša na kelvin).

Preglednica 3: Izpeljane enote SI s posebnimi imeni, dopuščene zaradi varovanja človekovega

zdravja
Izpeljana enota SI
Izpeljana veličina
Izražena v enotah SI in
Posebno ime Simbol
izpeljanih enotah SI
aktivnost (radionuklida) becquerel Bq 1 Bq = 1 s
absorbirana doza, gray Gy 1 Gy = 1 J/kg
specifična prejeta energija,
kerma,
indeks absorbirane doze
ekvivalentna doza, sievert Sv 1 Sv = 1 J/kg
indeks ekvivalenta doze
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
Preglednica 4: Predpone SI
Predpona
Faktor
Ime Simbol
10 jota Y
10 zeta Z
10 eksa E
10 peta P
10 tera T
10 giga G
10 mega M
10 kilo k
10 hekto h
10 deka da
10 deci d
10 centi c
10 mili m
10 mikro
10 nano
–12
10 piko
–15
10 femto
–18
10 ato
–21
10 zepto z
–24
10 jokto
5 Uporaba enot SI in njihovih večkratnikov

5.1 Izbira ustreznega večkratnika (desetiškega večkratnika ali manjkratnika) enote SI naj bo

primerna, tako da je številska vrednost v praktičnem območju za določeno uporabo.

5.2 Večkratnik se navadno izbere tako, da je številska vrednost med 0,1 in 1000. V primeru, ko

sestavljena enota vsebuje enoto na drugo ali tretjo potenco, to ni vedno mogoče.
ZGLEDI:
1,2 × 10 N se lahko zapiše 12 kN
0,003 94 m se lahko zapiše 3,94 mm
1 401 Pa se lahko zapiše 1,401 kPA
3,1 × 10 s se lahko zapiše 31 ns

Vendar je v preglednici vrednosti iste veličine ali v razpravi o takšnih vrednostih v podanem sobesedilu

na splošno bolje uporabljati iste večkratnike, čeprav so potem nekatere številske vrednosti zunaj

območja od 0,1 do 1. V posebnih primerih se za določene veličine uporablja isti večkratnik; npr. pri

risanju v strojništvu se za dimenzije uporablja milimeter.

5.3 Število predpon, ki se uporabljajo v sestavljeni enoti, mora biti omejeno in ustrezno praktični

uporabi.
---------------------- Page: 9 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008

5.4 Napakam v izračunih se je lažje izogniti, če se vse enote SI izražajo s potencami števila 10

namesto s predponami.
6 Pravila za pisanje simbolov enot

6.1 Simboli za enote se pišejo s pokončnimi črkami (ne glede na nabor črk v ostalem delu besedila) in

ostanejo v množini nespremenjeni ter se pišejo brez pike, razen če gre za ločilo, npr. na koncu stavka.

Pika naj stoji za celotno vrednostjo v izrazu za veličino; številska vrednost naj bo od simbola za enoto

ločena s presledkom.

Simboli enot se praviloma pišejo z malimi črkami. Kadar ime enote izhaja iz lastnega imena, se simbol

piše z veliko začetnico.
ZGLEDI:
m meter
s sekunda
A amper
Wb weber, veber

6.2 Če je sestavljena enota zmnožek dveh ali več enot, mora biti zapisana na enega od naslednjih

načinov:
N ⋅ m, N m

OPOMBA 2: V sistemih z omejenim naborom črk se lahko uporablja navadna pika namesto poldvignjene.

OPOMBA 3: Pri drugem načinu zapisa se presledek lahko opusti, razen kadar je simbol ene od enot enak predponi, npr. mN

se uporablja za milinewton in ne za meter newton.

Če je sestavljena enota količnik dveh enot, mora biti zapisana na enega od naslednjih načinov:

, m/s, m⋅s

Poševnica (/) naj ne sledi znaku za množenje ali deljenje na isti črti, razen če se uporabi oklepaj, da

se prepreči dvoumnost. V zapletenih primerih se uporabljajo negativne potence ali oklepaji.

7 Enote, ki niso enote SI, uporabljajo pa se lahko skupaj z enotami SI in njihovimi

večkratniki

7.1 Zunaj SI so nekatere enote, ki jih je CIPM priznal in dovolil njihovo uporabo zaradi njihove

praktičnosti (glej preglednici 5 in 6).

7.2 Predpone v preglednici 4 se lahko dodajajo nekaterim enotam, ki so podane v preglednicah 5 in

6; npr. mililiter, ml (glej tudi dodatek A, stolpec 6).

7.3 V omejenem številu primerov se sestavljene enote tvorijo iz enot, ki so podane v preglednicah 5 in

6, in enot SI ter njihovih večkratnikov, npr. kg/h; km/h (glej tudi dodatek A, stolpec 6).

OPOMBA 4: CIPM je začasno priznal uporabo nekaterih enot zunaj SI. Podane so v 7. stolpcu preglednice v dodatku A in so

označene z zvezdico (*).
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
Preglednica 5: Enote, ki se uporabljajo s sistemom SI
Enota
Veličina
Ime Simbol Definicija
čas minuta min 1 min = 60 s
ura h 1 h = 60 min
dan d 1 d = 24 h
o o
ravninski kot stopinja 1 = (π/180) rad
′ o
minuta
1 = (1/60)
″ ″ ′
sekunda
1 = (1/60)
1) 3
prostornina liter l, L 1 l = 1 dm
2) 3
masa tona t 1 t = 10 kg

Oba simbola za liter sta enakovredna. CIPM bo spremljal razvoj uporabe obeh simbolov

in bo morda enega ukinil.
V angleščini se imenuje tudi metrska tona.

Preglednica 6: Enote, ki se uporabljajo v sistemu SI in katerih vrednosti so dobljene

eksperimentalno
Enota
Veličina
Ime Simbol Definicija
Elektronvolt je kinetična energija, ki jo
energija elektronvolt eV
pridobi elektron, ko preide v vakuumu
potencialno razliko 1 volt:
–19
1 eV ≈ 1,602 177 × 10 J.
masa poenotena u Poenotena atomska masna enota je
atomska enaka 1/12 mase atoma nuklida C:
–27
masna enota
1 u ≈ 1,660 540 × 10 kg.
---------------------- Page: 11 ----------------------
SIST ISO 1000+A1 : 2008
Dodatek A
(normativni)
Primeri desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI in nekaterih drugih
enot, ki se lahko uporabljajo

Za številne pogosto uporabljene veličine so v tem dodatku podani primeri desetiških večkratnikov in

manjkratnikov enot SI in tudi nekaterih drugih enot, ki se lahko uporabljajo. Čeprav predlagana izbira

ni edina, bo vendarle koristna pri podajanju vrednosti veličin na isti način v podobnih sobesedilih

različnih področij tehnike. Za nekatere potrebe (kot je uporaba v znanosti in izobraževanju) bo seveda

potrebna večja svoboda pri izbiri desetiških večkratnikov in manjkratnikov enot SI, kot je prikazano na

naslednjih straneh.
Enote zunaj SI, ki jih je CIPM
priznal in obdržal, ter
Izbira
nekatere njihove kombinacije
Zap.št. desetiškega
Opombe in informacija o
z enotami SI za posebne
v večkratnika
Veličina Enota SI enotah, ki se uporabljajo
primere
ISO 31:
na posebnih področjih
1992 manjkratnika
večkratniki in
enote SI
enote manjkratniki enot
iz 5. stolpca
1 2 3 4 5 6 7
1. del: Prostor in čas
1-1 kot rad
gon [gon (ali grad)]
(ravninski (radian)
1 gon = rad
kot) °
200
(stopinja)
Enota gon ali grad se
° lahko uporablja namesto
1 = rad
180
enote radian. V
...

SLOVENSKI SIST ISO 1000:1995/Amd
1:2003
STANDARD
julij 2003
Mednarodni sistem (SI) enot ter priporočila za uporabo njihovih
mnogokratnikov in nekaterih drugih enot
SI units and recommendations for the use of their multiples and of certain other
units
ICS 01.060 Referenčna številka
SIST ISO 1000:1995/Amd 1:2003(en)

© Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega dokumenta ni dovoljeno

---------------------- Page: 1 ----------------------
INTERNATIONAL ISO
STANDARD 1000
Third edition
1992-11-01
AMENDMENT 1
1998-11-01
SI units and recommendations for the use
of their multiples and of certain other units
AMENDMENT 1
Unités SI et recommandations pour l’emploi de leur multiples et de
certaines autres unités
AMENDEMENT 1
Reference number
ISO 1000:1992/Amd.1:1998(E)
---------------------- Page: 2 ----------------------
ISO 1000:1992/Amd.1:1998(E)
Foreword
ISO (the International Organization for Standardization) is a worldwide
federation of national standards bodies (ISO member bodies). The work of
preparing International Standards is normally carried out through ISO
technical committees. Each member body interested in a subject for which
a technical committee has been established has the right to be represented
on that committee. International organizations, governmental and non-
governmental, in liaison with ISO, also take part in the work. ISO
collaborates closely with the International Electrotechnical Commission
(IEC) on all matters of electrotechnical standardization.
Draft International Standards adopted by the technical committees are
circulated to the member bodies for voting. Publication as an International
Standard requires approval by at least 75 % of the member bodies casting
a vote.
Amendment 1 to ISO 1000:1992 was prepared by Technical Committee
ISO/TC 12, Quantities, units, symbols, conversion factors.
© ISO 1998

All rights reserved. Unless otherwise specified, no part of this publication may be reproduced

or utilized in any form or by any means, electronic or mechanical, including photocopying and

microfilm, without permission in writing from
...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.