Raumlufttechnik - Teil 6: Lüftung von Wohnungen - Allgemeine Anforderungen, Anforderungen an die Auslegung, Ausführung, Inbetriebnahme und Übergabe sowie Instandhaltung

This standard applies to the natural ventilation and fan-assisted ventilation of residential buildings,
dwellings and similarly used units which are predominantly used for living purposes, including halls of
residence, retirement homes and nursing homes, and similar institutions during the heating period and throughout the entire year in basements (see Annex F) in residential buildings.
The ventilation concept specified in Clause 4 and Clause 5 applies to new buildings and to existing buildings in which modifications are made relevant to the ventilation regime. Where there is no moisture-protection ventilation, or if additional requirements (e. g. noise protection, hygiene, air quality, etc.) are to be taken into consideration, then suitable ventilation measures are suggested in Clauses 7 to 9.
In Clauses 6 to 9 this standard specifies requirements for natural ventilation systems (cross ventilation, shaft ventilation), fan-assisted ventilation systems, and combinations thereof, taking into consideration the maintenance of the necessary indoor air quality while ensuring moisture protection.
Ensuring ventilation for the purposes of moisture protection by manually opening windows is not covered by this standard. Manual opening of windows is taken into consideration for ventilation levels that are not explicitly designed for.
This standard specifies requirements on the planning, design and commissioning, and the operation and maintenance of the required ventilation components and/or units for natural ventilation systems and fan-assisted ventilation systems with user-independent moisture protection in each case, making due allowance for aspects of construction engineering physics, ventilation, hygiene and energy utilization.
The design recommendations of this standard apply for dwellings with low emissions of harmful substances.Unduly high emissions from the building and in the building environment may require additional measures.
This standard does not apply to active cooling1 air treatment methods nor to active humidification and dehumidification.
As regards the ventilation of windowless rooms, the Bauaufsichtliche Richtlinie über die Lüftung fensterloser Küchen, Bäder und Toilettenräume (Code of practice on ventilation of windowless kitchens, bathrooms and toilet rooms) and DIN 18017-3 apply to the ventilation of windowless kitchens, bathrooms and WCs in dwellings

Prezračevanje - 6. del: Prezračevanje stanovanj - Splošne zahteve, zahteve za projektiranje, izvedbo gradnje, zagon in izročitev ter vzdrževanje

Ta standard se uporablja za naravno prezračevanje in prezračevanje s pomočjo ventilatorjev v stanovanjskih stavbah,
stanovanjih in podobnih enotah, ki se predvsem uporabljajo za namene bivanja, vključno z dormitoriji,
domovi za upokojence in domovi za oskrbo ter podobnimi ustanovami med obdobjem ogrevanja in čez celo leto v kleteh (glej dodatek F) stanovanjskih stavb.
Zasnova prezračevanja, določena v točki 4 in točki 5, velja za nove stavbe in obstoječe stavbe, kjer je z ustreznimi spremembami vzpostavljen režim prezračevanja. Kjer ni vzpostavljeno prezračevanje za zaščito pred vlago ali je treba upoštevati dodatne zahteve (npr. zaščita pred hrupom, higiena, kakovost zraka itd.), točke od 7 do 9 podajajo predloge za ustrezne prezračevalne ukrepe.
Ta standard v točkah od 6 do 9 določa zahteve za sisteme naravnega prezračevanja (navzkrižno prezračevanje, prezračevalni jaški), sisteme prezračevanja z ventilatorji in njihove kombinacije, pri tem pa upošteva vzdrževanje zahtevane kakovosti zraka v notranjih prostorih ob zagotavljanju zaščite pred vlago.
Ta standard ne zajema zagotavljanja prezračevanja za namene zaščite pred vlago z ročnim odpiranjem oken. Ročno odpiranje oken je upoštevano za stopnje prezračevanja, ki niso izrecno projektirana.
Ta standard določa zahteve za načrtovanje, projektiranje in zagon, delovanje in vzdrževanje zahtevanih komponent prezračevanja in/ali enot za sisteme naravnega prezračevanja in sisteme prezračevanja z ventilatorji z zaščito pred vlago, ki je vselej neodvisna od uporabnika, ob upoštevanju vidikov gradbeništva, fizike, prezračevanja, higiene in izkoriščanja energije.
Priporočila za projektiranje iz tega standarda se uporabljajo za stanovanja z nizkimi emisijami škodljivih snovi. V primeru previsokih emisij iz stavbe ali v okolje stavbe je morda treba upoštevati dodatne ukrepe.
Ta standard se ne uporablja za aktivno hlajenje1, metode za čiščenje zraka, kot tudi ne za aktivno vlaženje in razvlaževanje.
Glede prezračevanja prostorov brez oken veljajo pravila ravnanja pri prezračevanju kuhinj, kopalnic in toaletnih prostorov brez oken (Bauaufsichtliche Richtlinie über die Lüftung fensterloser Küchen, Bäder und Toilettenräume) in standard DIN 18017-3 v stanovanjih.

General Information

Status
Published
Publication Date
16-Apr-2023
Technical Committee
Current Stage
6300 - Translation of adopted SIST international/foreign standards (Local Project)
Start Date
05-Jun-2023
Due Date
10-Jun-2023
Completion Date
29-Sep-2025
Ref Project

Relations

Standard
SIST DIN 1946-6:2023 - BARVE
German language
108 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Standard – translation
SIST DIN 1946-6:2023 - BARVE
Slovenian language
111 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day

Standards Content (Sample)


SLOVENSKI STANDARD
01-maj-2023
Prezračevanje - 6. del: Prezračevanje stanovanj - Splošne zahteve, zahteve za
projektiranje, izvedbo gradnje, zagon in izročitev ter vzdrževanje
Raumlufttechnik - Teil 6: Lüftung von Wohnungen - Allgemeine Anforderungen,
Anforderungen an die Auslegung, Ausführung, Inbetriebnahme und Übergabe sowie
Instandhaltung
Ta slovenski standard je istoveten z:
ICS:
91.140.30 Prezračevalni in klimatski Ventilation and air-
sistemi conditioning systems
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

DEUTSCHE NORM Dezember 2019
DIN 1946-6
D
ICS 91.140.30 Ersatz für
DIN 1946-6:2009-05
Raumlufttechnik –
Teil 6: Lüftung von Wohnungen –
Allgemeine Anforderungen, Anforderungen an die Auslegung, Ausführung,
Inbetriebnahme und Übergabe sowie Instandhaltung
Ventilation and air conditioning –
Part 6: Ventilation for residential buildings –
General requirements, requirements for design, construction, commissioning and handover as
well as maintenance
Ventilation et conditionnement d’air –
Partie 6: Ventilation des logements –
Exigences générales, exigences pour la conception, réalisation, mise en service et la remise et
maintenance
Gesamtumfang 108 Seiten
DIN-Normenausschuss Heiz- und Raumlufttechnik sowie deren Sicherheit (NHRS)
© DIN Deutsches Institut für Normung e. V. ist Inhaber aller ausschließlichen Rechte weltweit – alle Rechte
der Verwertung, gleich in welcher Form und welchem Verfahren, sind weltweit DIN e. V. vorbehalten.
www.din.de
!&.JO"
Alleinverkauf durch Beuth Verlag GmbH, 10772 Berlin
www.beuth.de
DIN 1946-6:2019-12
Inhalt
Seite
Vorwort . 4
1 Anwendungsbereich . 5
2 Normative Verweisungen . 5
3 Begriffe, Abkürzungen und Symbole . 7
3.1 Begriffe . 7
3.2 Abkürzungen . 12
3.3 Graphische Symbole . 13
4 Lüftungskonzept-Notwendigkeit lüftungstechnischer Maßnahmen . 13
4.1 Allgemeines . 13
4.2 Lüftungstechnische Maßnahmen . 14
5 Lüftungskonzept — Auswahl von Lüftungssystemen . 18
5.1 Übersicht Lüftungssysteme . 18
5.2 Anforderungen an die Auswahl eines Lüftungssystems. 20
6 Festlegung der Außenluftvolumenströme . 24
6.1 Wirksame und notwendige Außenluftvolumenströme . 24
6.2 Außenluftvolumenstrom durch Infiltration (Einfluss der Gebäudehülle) . 26
7 Freie Lüftung — Festlegung der Außenluftvolumenströme . 31
7.1 Notwendige Außenluftvolumenströme . 31
7.2 Außenluftvolumenstrom durch lüftungstechnische Maßnahmen . 33
7.3 Auslegung von Lüftungskomponenten — Zuordnung zu Lüftungssystemen . 35
7.4 Anforderungen an die Raumluftqualität . 38
7.5 Hinweise für die Ausführung. 39
7.6 Inbetriebnahme und Übergabe . 40
7.7 Hinweise für die Instandhaltung . 41
8 Ventilatorgestützte Lüftung — Festlegung der Außenluftvolumenströme . 42
8.1 Gesamt-Außenluftvolumenströme . 42
8.2 Außenluftvolumenstrom durch lüftungstechnische Maßnahmen . 44
8.3 Auslegung von Lüftungskomponenten — Zuordnung zu Lüftungssystemen . 47
8.4 Betrieb einer(s) Lüftungsanlage/-gerät(es) . 53
8.5 Anforderungen an die Raumluftqualität . 53
8.6 Betrieb von Feuerstätten und Lüftungsanlagen bzw. -geräten. 55
8.7 Hinweise für die Ausführung. 56
8.8 Inbetriebnahme und Übergabe . 63
8.9 Instandhaltung . 65
8.10 Dokumentation . 66
9 Kombinierte Lüftungssysteme. 66
9.1 Allgemeines . 66
9.2 Getrennte Lüftungsbereiche(-zonen) einer NE . 67
9.3 Ein Lüftungsbereich einer NE mit mehreren sich überlagernden LtM . 67
9.4 Hybridlüftung . 69
Anhang A (normativ) Ablaufschema Lüftungskonzept . 70
Anhang B (normativ) Instandhaltung . 74
B.1 Allgemeines . 74
DIN 1946-6:2019-12
B.2 Funktion . 74
Anhang C (informativ) Optionale Funktionsnachweise Instandhaltung . 77
C.1 Allgemeines . 77
C.2 Funktion . 77
C.3 Einregulierung der Luftvolumenströme . 80
Anhang D (normativ)  Winddaten für Deutschland . 82
Anhang E (informativ) Beispiel für Formblatt . 88
Anhang F (informativ) Kellerlüftung . 92
F.1 Einflussgrößen auf die Raumluftqualität in Kellerräumen . 92
F.2 Lüftungstechnische Maßnahmen . 95
F.3 Raumspezifisches Lüftungskonzept . 99
Literaturhinweise. 105

DIN 1946-6:2019-12
Vorwort
Dieses Dokument wurde vom Arbeitsausschuss NA 041-02-51 AA „Lüftung von Wohnungen“ im DIN-Nor-
menausschuss Heiz- und Raumlufttechnik sowie deren Sicherheit (NHRS) erarbeitet.
Es wird auf die Möglichkeit hingewiesen, dass einige Elemente dieses Dokuments Patentrechte berühren
können. DIN ist nicht dafür verantwortlich, einige oder alle diesbezüglichen Patentrechte zu identifizieren.
In DIN 1946-6:2009-05, waren die Lüftungssysteme in freie und ventilatorgestützte Lüftungssysteme unter-
teilt. Die Kombination untereinander war nicht genau beschrieben. Europäisch werden mit der Ecodesign-
Richtlinie auch Anforderungen an Geräte zur Wohnungslüftung gestellt. Dies machte eine Überarbeitung der
Norm notwendig.
Im Zuge der Überarbeitung wurde die Norm übersichtlicher strukturiert. Die Abschnitte 4, 5 und 6 gelten für
alle Systeme. Abschnitt 7 fasst die Anforderungen an freie Wohnungslüftungssysteme zusammen, der Ab-
schnitt 8 die für ventilatorgestützte Wohnungslüftungssysteme. Zusätzlich wurde ein Abschnitt 9 für die
Kombination von freien und ventilatorgestützten Wohnungslüftungssystemen in einer Nutzungseinheit
aufgenommen.
Die Infiltrationsberechnung wurde an den Stand der Technik angepasst und in der Darstellung vereinfacht.
Die Anforderungen an die hygienische Ausführung von Wohnungslüftungssystemen wurden in Zusammen-
arbeit mit dem VDI mit der VDI 6022 abgeglichen, sodass nun in beiden Regeln gleichlautende Hygienean-
forderungen gestellt werden. Der Betrieb von Feuerstätten und Lüftungsanlagen bzw. –geräten ist in den
Beiblättern 3 und 4 zur DIN 1946-6 geregelt, die entsprechenden Unterabschnitte dieser Norm wurden
angepasst. Die Kennzeichnung von Wohnungslüftungssystemen wurde gestrichen.
Mit geeigneten ingenieurmäßigen Methoden können andere Verfahren im Rahmen der planerischen
Verantwortung verwendet werden.
Änderungen
Gegenüber DIN 1946-6:2009-05 wurden folgende Änderungen vorgenommen:
a) Inhalt den vorliegenden Europäischen Normen und Verordnungen angepasst;
b) Strukturierung der Abschnitte in Lüftungskonzept (Abschnitt 4, Abschnitt 5) und Festlegung der
Außenluftvolumenströme (Abschnitt 6), freie Lüftung (Abschnitt 7), ventilatorgestützte Lüftung
(Abschnitt 8);
c) Aufnahme eines Abschnittes zu kombinierten Lüftungssystemen (Abschnitt 9);
d) Berechnung des Außenluftvolumenstromes durch In- und Exfiltration dem Stand der Technik angepasst;
e) Abgleich der Anforderungen an die Hygiene von Wohnungslüftungssystemen mit VDI 6022;
f) Unterabschnitt zum Betrieb von Feuerstätten und Lüftungsanlagen bzw. -geräten dem Stand der
Technik angepasst;
g) Streichung der Unterabschnitte zur Kennzeichnung von Wohnungslüftungssystemen;
h) Aufnahme eines informativen Anhangs zur Kellerlüftung (Anhang F).
Frühere Ausgaben
DIN 1946-6: 1994-09, 1998-10, 2009-05
DIN 1946-6:2019-12
1 Anwendungsbereich
Diese Norm gilt für die freie und für ventilatorgestützte Lüftung von Wohnungen und gleichartig genutzten
Nutzungseinheiten, die nach ihrer Zweckbestimmung überwiegend dem Wohnen dienen, einschließlich
Wohn-, Alten- und Pflegeheimen sowie ähnlichen Einrichtungen in der Heizperiode sowie ganzjährig in
Kellerräumen (siehe Anhang F) in Wohngebäuden.
Das Lüftungskonzept Abschnitt 4 und Abschnitt 5 gilt für neue Gebäude sowie für Bestandsgebäude mit
lüftungstechnisch relevanten Veränderungen. Ist die Lüftung zum Feuchteschutz nicht gegeben, oder sind
zusätzliche Anforderungen (z. B. Schallschutz, Hygiene, Luftqualität usw.) zu berücksichtigen, dann werden
geeignete lüftungstechnische Maßnahmen nach Abschnitt 7 bis Abschnitt 9 vorgeschlagen.
Die Norm stellt in Abschnitt 6 bis Abschnitt 9 Anforderungen an freie Lüftungssysteme (Querlüftung,
Schachtlüftung), ventilatorgestützte Lüftungssysteme und deren Kombinationen im Hinblick auf die
Einhaltung der notwendigen Innenraumluftqualität jeweils mit Sicherstellung des Feuchteschutzes.
Nicht Gegenstand dieser Norm ist die Sicherstellung der Lüftung zum Feuchteschutz über manuelles
Fensteröffnen. Manuelles Fensteröffnen wird berücksichtigt, um nicht geplante Lüftungsstufen zu ermög-
lichen.
Diese Norm legt die Anforderungen an die Planung, die Ausführung und Inbetriebnahme, den Betrieb und
die Instandhaltung der notwendigen Lüftungs-Komponenten bzw. -Geräte für Einrichtungen zur freien Lüf-
tung und für ventilatorgestützte Lüftungssysteme jeweils mit nutzerunabhängiger Lüftung zum Feuchte-
schutz, unter Berücksichtigung bauphysikalischer, lüftungstechnischer, hygienischer sowie energetischer
Gesichtspunkte fest.
Die Planungsempfehlungen dieser Norm gelten für schadstoffarme Nutzungseinheiten. Übermäßige Schad-
stoffbelastungen aus dem Gebäude und aus der Umgebung des Gebäudes erfordern gegebenenfalls darüber
hinausgehende Maßnahmen.
1)
Diese Norm behandelt nicht die Luftbehandlungsarten aktives Kühlen sowie aktives Be- und Entfeuchten
Für die Lüftung von fensterlosen Räumen gelten darüber hinaus die Bauaufsichtliche Richtlinie über die
Lüftung fensterloser Küchen, Bäder und Toilettenräume in Wohnungen sowie DIN 18017-3.
2 Normative Verweisungen
Die folgenden Dokumente werden im Text in solcher Weise in Bezug genommen, dass einige Teile davon
oder ihr gesamter Inhalt Anforderungen des vorliegenden Dokuments darstellen. Bei datierten Verweisun-
gen gilt nur die in Bezug genommene Ausgabe. Bei undatierten Verweisungen gilt die letzte Ausgabe des in
Bezug genommenen Dokuments (einschließlich aller Änderungen).
DIN 1946-6 Beiblatt 3, Raumlufttechnik — Teil 6: Lüftung von Wohnungen — Allgemeine Anforderungen,
Anforderungen zur Bemessung, Ausführung und Kennzeichnung, Übergabe/Übernahme (Abnahme) und
Instandhaltung — Beiblatt 3: Gemeinsamer und nicht gemeinsamer Betrieb von Lüftungsgeräten und
Einzelraumfeuerstätten für feste Brennstoffe — Installationsregel
DIN 1946-6 Beiblatt 4, Raumlufttechnik — Teil 6: Lüftung von Wohnungen — Allgemeine Anforderungen,
Anforderungen zur Bemessung, Ausführung und Kennzeichnung, Übergabe/Übernahme (Abnahme) und
Instandhaltung — Beiblatt 4: Gemeinsamer Betrieb von Lüftungsgeräten und Einzelraumfeuerstätten für feste
Brennstoffe — Installationsbeispiele

1) Im Rahmen der Umsetzung der EPBD-Richtlinie 2002/91/EG (Gesamtenergieeffizienz von Gebäuden) wurde die
Kühlung in Wohngebäuden vorläufig über ein energetisches Kennwerteverfahren aufgenommen. Für derartige
Betriebsarten sind insbesondere Fragen der Kondensation und der Hygiene zu beachten.
DIN 1946-6:2019-12
DIN 4108-7, Wärmeschutz und Energie-Einsparung in Gebäuden — Teil 7: Luftdichtheit von Gebäuden —
Anforderungen, Planungs- und Ausführungsempfehlungen sowie -beispiele
DIN 4109 (alle Teile), Schallschutz im Hochbau
E DIN 4749:2018-05, Terminologie
DIN 18017-3, Lüftung von Bädern und Toilettenräumen ohne Außenfenster — Teil 3: Lüftung mit Ventilatoren
DIN 31051, Grundlagen der Instandhaltung
DIN EN 12237, Lüftung von Gebäuden — Luftleitungen — Festigkeit und Dichtheit von Luftleitungen mit
rundem Querschnitt aus Blech
DIN EN 12792, Lüftung von Gebäuden — Symbole, Terminologie und graphische Symbole
DIN EN 12831-1:2017-09, Energetische Bewertung von Gebäuden — Verfahren zur Berechnung der Norm-
Heizlast — Teil 1: Raumheizlast, Modul M3-3; Deutsche Fassung EN 12831-1:2017
DIN EN 13141-4, Lüftung von Gebäuden — Leistungsprüfungen von Bauteilen/Produkten für die Lüftung von
Wohnungen — Teil 4: Aerodynamische, elektrische und akustische Leistung von unidirektionalen Lüftungs-
geräten
DIN EN 13141-6, Lüftung von Gebäuden — Leistungsprüfung von Bauteilen/Produkten für die Lüftung von
Wohnungen — Teil 6: Baueinheiten für Abluftanlagen für eine einzelne Wohnung
DIN EN 13141-7, Lüftung von Gebäuden — Leistungsprüfungen von Bauteilen/Produkten für die Lüftung von
Wohnungen — Teil 7: Leistungsprüfung von mechanischen Zuluft- und Ablufteinheiten (einschließlich Wärme-
rückgewinnung)
DIN EN 13141-8, Lüftung von Gebäuden — Leistungsprüfung von Bauteilen/Produkten für die Lüftung von
Wohnungen — Teil 8: Leistungsprüfung von mechanischen Zuluft- und Ablufteinheiten ohne Luftführung
(einschließlich Wärmerückgewinnung)
DIN EN 13142, Lüftung von Gebäuden — Bauteile/Produkte für die Lüftung von Wohnungen — Geforderte und
frei wählbare Leistungskenngrößen
DIN EN 15251:2012-12, Eingangsparameter für das Raumklima zur Auslegung und Bewertung der Energie-
effizienz von Gebäuden — Raumluftqualität, Temperatur, Licht und Akustik; Deutsche Fassung EN 15251:2007
DIN EN 16798-3, Energetische Bewertung von Gebäuden — Lüftung von Gebäuden — Teil 3: Lüftung von
Nichtwohngebäuden — Leistungsanforderungen an Lüftungs- und Klimaanlagen und Raumkühlsysteme
(Module M5-1, M5-4)
DIN EN ISO 7730, Ergonomie der thermischen Umgebung — Analytische Bestimmung und Interpretation der
thermischen Behaglichkeit durch Berechnung des PMV- und des PPD-Indexes und Kriterien der lokalen thermi-
schen Behaglichkeit
DIN EN ISO 16890 (alle Teile), Luftfilter für die allgemeine Raumlufttechnik
VERORDNUNG (EU) Nr. 1253/2014 DER KOMMISSION vom 7. Juli 2014 zur Durchführung der
Richtlinie 2009/125/EG des Europäischen Parlaments und des Rates hinsichtlich der Anforderungen an die
umweltgerechte Gestaltung von Lüftungsanlagen
DIN 1946-6:2019-12
DELEGIERTE VERORDNUNG (EU) Nr. 1254/2014 DER KOMMISSION vom 11. Juli 2014 zur Ergänzung der
Richtlinie 2010/30/EU des Europäischen Parlaments und des Rates im Hinblick auf die Kennzeichnung von
Wohnraumlüftungsgeräten in Bezug auf den Energieverbrauch
VDI 3810 Blatt 4, Betreiben und Instandhalten von Gebäuden und gebäudetechnischen Anlagen — Raumluft-
technische Anlagen
VDI 6022, Raumlufttechnik, Raumluftqualität
WSchV 1995, Verordnung über einen energiesparenden Wärmeschutz bei Gebäuden (Wärmeschutzverord-
nung — WärmeschutzV)
3 Begriffe, Abkürzungen und Symbole
3.1 Begriffe
Für die Anwendung dieses Dokuments gelten die Begriffe nach DIN EN 12792, E DIN 4749:2018-05 und die
folgenden Begriffe.
DIN und DKE stellen terminologische Datenbanken für die Verwendung in der Normung unter den folgenden
Adressen bereit:
— DIN-TERMinologieportal: verfügbar unter https://www.din.de/go/din-term
— DKE-IEV: verfügbar unter http://www.dke.de/DKE-IEV
3.1.1
Abluftraum
Raum, aus dem Abluft direkt über einen Lüftungsschacht, einen Außenbauteil-Luftdurchlass oder über eine
ventilatorgestützte Lüftung ausströmt
BEISPIEL Küche, Badezimmer, WC, Dusch-, Hausarbeits- oder Saunaraum.
3.1.2
Abluftsystem
Lüftungsanlage oder Lüftungsgerät einschließlich Luftleitungsnetz mit ventilatorgestützt geförderter Abluft,
wobei die Zuluft als Außenluft über ALD bzw. Undichtheiten in der Gebäudehülle in die Nutzungseinheit(en)
nachströmt
3.1.3
Abluftdurchlass
AbLD
Luftdurchlass in Lüftungsschächten, Haupt- oder einzelnen Luftleitungen sowie in Lüftungsgeräten, durch
den Abluft den (Abluft-)Raum verlässt
[QUELLE: DIN EN 12792:2004-01, Abschnitt 3, Nr. 146, modifiziert — Definition verändert]
3.1.4
Aufenthaltsbereich
Behaglichkeitsbereich in Räumen, der durch eine Höhe von 0,1 m bis 1,8 m über dem Fußboden und einem
Abstand von den Außen- und Innenwänden von 0,5 m und von den Außenfenstern, Türen und Heizflächen
von 1,0 m gebildet wird
[QUELLE: DIN EN 12792:2004-01, Abschnitt 3, Nr. 273, modifiziert — Definition verändert]
DIN 1946-6:2019-12
3.1.5
Aufenthaltsraum
Raum, der zum nicht nur vorübergehenden Aufenthalt von Menschen bestimmt und geeignet ist
3.1.6
Auftriebslüftung
Form der freien Lüftung, bei der die Haupt-Antriebskraft der thermische Auftrieb ist
3.1.7
balancierte Lüftung
ventilatorgestützte Lüftung, bei der Abluft- und Zuluftvolumenstrom den gleichen Auslegungswert besitzen
und zeit- und lastabhängig aneinander angepasst werden
Anmerkung 1 zum Begriff: Dies ist beispielsweise gegeben, wenn der bei der Abnahme gemessene Zuluftvolumen-
strom und der bei der Abnahme gemessene Abluftvolumenstrom der Lüftungsanlage von einander um maximal ±10 %
abweichen.
3.1.8
Auslegungs-Differenzdruck
∆p
Ausl
geplanter Unterschied der Gesamtdrücke zwischen Luftein- und -auslass von Lüftungsanlagen bzw. -geräten
oder über Luftdurchlässe
BEISPIEL ALD und ÜLD.
3.1.9
Außenbauteil-Luftdurchlass
ALD
Luftdurchlass, der das geplante Durchströmen von Luft durch die Gebäudehülle ermöglicht
Anmerkung 1 zum Begriff: Umfasst auch entsprechend ausgebildete Lüftungskomponenten in Fenstern und Türen.
3.1.10
Außenluft-Durchlass
AuLD
Luftdurchlass, durch den Außenluft direkt oder über eine Luftleitung in eine Lüftungsanlage oder in ein
Lüftungsgerät eintritt
3.1.11
Luftdichtheit
Eigenschaft eines Baustoffes, eines Bauteils oder der Hülle eines Gebäudes, nicht oder nur in geringem Maße
mit Luft durchströmt zu werden
3.1.12
Einrichtung zur freien Lüftung
geplante Öffnung in der Gebäudehülle, durch die aufgrund von Wind- und Auftriebskräften nutzerunab-
hängig Luft über die Gebäudehülle ein- oder ausströmt
BEISPIEL Außenbauteil-Luftdurchlass, Lüftungsschacht.
3.1.13
Einzelraum-Lüftungsgerät
Lüftungsgerät für die Lüftung einzelner Räume oder Teilbereiche einer Nutzungseinheit
Anmerkung 1 zum Begriff: Dazu zählen auch paarweise alternierend arbeitende Lüftungsgeräte und Lüftungsgeräte
mit Nebenraumanschluss.
DIN 1946-6:2019-12
3.1.14
Einzelventilator
innerhalb der Nutzungseinheit befindlicher Ventilator mit oder ohne Luftfilter zur Abluftförderung aus
einem (Abluft-)Raum
3.1.15
Einzelventilator-Lüftungsanlage
Abluftanlage mit mehreren Einzelventilatoren
3.1.16
Erdreich-Luft-Wärmeübertrager
Einrichtung zur Übertragung von thermischer Energie vom Erdreich direkt oder durch ein Medium auf einen
leitungsgebundenen Luftmassenstrom (Heizfall) oder umgekehrt (Kühlfall)
3.1.17
Fläche der Nutzungseinheit
A
NE
Netto-Raumfläche aller direkt und durch angrenzende beheizte Nachbarräume indirekt beheizten Räume
einer Nutzungseinheit innerhalb der Gebäudehülle
3.1.18
Gesamt-Außenluftvolumenstrom
q
v,ges
in der Nutzungseinheit insgesamt wirksamer Luftvolumenstrom, der aus geplanter freier bzw. ventilator-
gestützter Lüftung einschließlich Infiltration resultiert
3.1.19
Hauptleitung
Teil des Luftleitungsnetzes, in den bzw. aus dem Luft über mehrere Luftdurchlässe direkt oder über
anbindende Luftleitungen ein- oder austritt
3.1.20
Hygiene
Gesamtheit der Maßnahmen, die der Erhaltung und Förderung des physiologischen und physischen
Wohlbefindens und der Erhaltung der Gesundheit des Menschen dienen
3.1.21
Intensivlüftung
zeitweilige Lüftung mit erhöhtem Luftvolumenstrom zum Abbau von Lastspitzen (Lastbetrieb)
3.1.22
kombiniertes Lüftungssystem
Kombination von unterschiedlichen lüftungstechnischen Maßnahmen mit der alle Räume einer
Nutzungseinheit gelüftet werden
3.1.23
Kurzschlussströmung
unbeabsichtigtes Vermischen von Fort- und Außenluft oder Zu- und Abluft
3.1.24
Luftbehandlung
Luftbehandlung in Nutzungseinheiten
technisch bedingte Veränderung des Luftzustandes in Wohnungs-Lüftungsanlagen bezüglich Gehalt an
festen, gasförmigen, organischen und anorganischen Beimengungen, Druck und Temperatur
DIN 1946-6:2019-12
3.1.25
Luftdurchlass
LD
Lüftungskomponente durch die Luft je nach Druckgefälle ein- über- oder ausströmen kann
3.1.26
Lufterwärmer
Einrichtung zur Übertragung von thermischer Energie von einem Übertragungs-(Heiz-)Medium auf einen
leitungsgebundenen Luftmassenstrom
3.1.27
Luftheizung
ventilatorgestützte Zuführung von thermischer Energie in einen Raum mittels erwärmter Zuluft
Anmerkung 1 zum Begriff: Funktioniert nur, wenn die Zulufttemperatur höher ist als die Raumlufttemperatur.
3.1.28
Luftwechsel
n
3 3
Luftvolumenstrom in m /h, bezogen auf das Volumen einer Nutzungseinheit bzw. eines Raumes in m
Anmerkung 1 zum Begriff: Die Einheit ist 1/h.
3.1.29
Lüftung zum Feuchteschutz
notwendige Lüftung zur Sicherstellung des Bautenschutzes (Feuchte) bei zeitweiliger Abwesenheit der
Nutzer und kein Wäschetrocknen
3.1.30
Lüftungsgerät
Baueinheit zur ventilatorgestützten Luftförderung in eine(n) bzw. aus einer(m) Nutzungseinheit bzw.
einzelnen Raum
3.1.31
Lüftungskomponente
Bauteil von Einrichtungen zur freien Lüftung oder von Lüftungsanlagen und -geräten
3.1.32
Lüftungstechnische Maßnahme
Einrichtung zur freien Lüftung oder ventilatorgestützten Lüftung zur Sicherstellung eines nutzerunab-
hängigen Luftaustausches in der geplanten Lüftungsstufe
3.1.33
Nennlüftung
notwendige Lüftung zur Sicherstellung der gesundheitlichen Anforderungen sowie des Bautenschutzes bei
Anwesenheit aller Nutzer (Normalbetrieb)
3.1.34
Nutzungseinheit
Wohnung (WE), Einfamilienhaus (EFH) oder vergleichbare andere ein- oder mehrgeschossige Raumgruppe
3.1.35
Reduzierte Lüftung
notwendige Lüftung zur Sicherstellung der gesundheitlichen Mindestanforderungensowie des Bautenschut-
zes (Feuchte) bei reduzierter Anwesenheit der Nutzer oder geringerer Raumluftqualität
DIN 1946-6:2019-12
3.1.36
Überströmraum
Raum in der Nutzungseinheit, der sich strömungsmäßig zwischen Zuluft- und Ablufträumen befindet
3.1.37
Überströmluft-Durchlass
ÜLD
Luftdurchlass in Innentüren oder -wänden einer Nutzungseinheit, der eine Luftströmung von den Räumen
mit höherem zu den Räumen mit niedrigerem Druckniveau auch bei geschlossenen Innentüren sicherstellt
3.1.38
Wohnung
Summe der Räume, die die Führung eines Haushalts ermöglicht
3.1.39
Wohnungs-Lüftungsgerät
Lüftungsgerät für die Lüftung einer Nutzungseinheit/Wohnung
3.1.40
Zentralventilator-Lüftungsanlage
Zentral im Gebäude angeordnete ventilatorgestützte Lüftungsanlage für die Lüftung einer oder mehreren
ein- oder mehrgeschossigen Nutzungseinheiten
3.1.41
Zu-/Abluftsystem
Lüftungssystem mit ventilatorgestützt geförderter behandelter Außen- (Zuluft) und Abluft (Fortluft)
3.1.42
Zuluftdurchlass
ZuLD
Luftdurchlass, durch den Zuluft in einen (Zuluft-)Raum eintritt
3.1.43
Zuluftqualität
Qualität der Luft im Zuluftdurchlass, bewertet durch deren physikalischen Parameter und deren Luftinhalts-
stoffe
3.1.44
Zulufträume
Gesamtheit der Räume, in die Außenluft oder Zuluft (behandelte Außenluft) einströmt oder mittels ventila-
torgestützter Lüftung zugeführt wird
BEISPIEL Wohn-, Schlaf-, Gäste-, Arbeits- oder Kinderzimmer sowie ständig oder zeitweise genutzte Hobby-
(Dach- und Keller-)Räume.
3.1.45
Zuluftsystem
Lüftungsanlage oder Lüftungsgerät einschließlich Luftleitungsnetz mit ventilatorgestützt geförderter Zuluft,
bei der die Abluft als Fortluft über ALD oder Lüftungsschächte bzw. Undichtheiten in der Gebäudehülle ins
Freie strömt
DIN 1946-6:2019-12
3.2 Abkürzungen
Für die Anwendung in diesem Dokument gelten die Abkürzungen nach Tabelle 1 und Tabelle 3. Es werden
die in Tabelle 2 aufgeführten graphischen Symbole verwendet.
Tabelle 1 — Abkürzungen
Begriff Abkürzung Begriff Abkürzung
Abluftdurchlass AbLD Lüftungsschacht LSch
Abluftsystem AbLS Lüftungssystem LS
Außenluft-Durchlaß AuLD Lüftungsstufe LSt
Aufenthaltsbereich AB Lüftungstechnische Maßnahme LtM
Außenbauteil-Luftdurchlass ALD Lüftung zum Feuchteschutz FL
Einfamilienhaus EFH Mehrfamilienhaus MFH
(Einzel-)Raum-Lüftungsgerät R-LG Nennlüftung NL
Einzelventilator EV Nutzungseinheit NE
Einzelventilator-Lüftungsanlage EVA Reduzierte Lüftung RL
Erdreich-Luft-Wärmeübertrager E-WÜT Überström-Luftdurchlass ÜLD
freie Lüftung fr ventilatorgestützte Lüftung vg
Temperaturfaktor an der
f
Wärmepumpe WP
Rsi
Innenseite
Wärmerückgewinnung
Fortluftdurchlass FoLD WRG
(sensibel/latent)
Hauptleitung HL Wärmeschutz WS
Heizung Hzg Wärmeübertrager WÜT
Infiltration Inf Wohnungs-Lüftungsgerät NE-LG
Intensivlüftung IL Zentralventilator-Lüftungsanlage ZVA
Luftdurchlass LD Zentral-Ventilator ZV
Luftleitung LL Zu-/Abluftsystem ZuAbLS
Lüftungsanlage LA Zuluftdurchlass ZuLD
Lüftungsgerät LG Zuluftsystem ZuLS
Lüftungskomponente Komp Zugluftrisiko (en: draft risk) DR

DIN 1946-6:2019-12
3.3 Graphische Symbole
Tabelle 2 — Graphische Symbole
Graphisches Symbol Benennung
ALD
Drosselklappe
Filter
leitungsgebundener Luftdurchlass

Lufterwärmer
Platzhalter für Wohnungslüftungsgerät

ÜLD
Ventilator
Wärmerückgewinnung, Wärmeübertrager

Tabelle 3 — Kennzeichnung von Luftarten in technischen Unterlagen für die Wohnungslüftung
Luftart Symbol Strichkennzeichnung Farbe
Außenluft AUL grün
a
Zuluft ZUL rot
Abluft ABL gelb
Fortluft FOL braun
a
Einheitlich, unabhängig von der (den) Luftbehandlung(en).

4 Lüftungskonzept-Notwendigkeit lüftungstechnischer Maßnahmen
4.1 Allgemeines
Für die Nutzung von Wohnungen ist eine ausreichende Lüftung notwendig. Für zu modernisierende Gebäude
mit lüftungstechnisch relevanten Änderungen oder für neu zu errichtende Gebäude ist deshalb ein Lüftungs-
konzept zu erstellen. Das Lüftungskonzept umfasst die Feststellung der Notwendigkeit von lüftungstech-
nischen Maßnahmen, einen Vorschlag für ein nutzerunabhängig wirksames Lüftungssystem sowie die Fest-
legung der ggf. notwendigen weiteren nutzerabhängigen Lüftungsmaßnahmen. Dabei sind bauphysikalische,
lüftungs- und gebäudetechnische Erfordernisse sowie auch Anforderungen der Hygiene zu beachten. Ziel ist
mindestens die Sicherstellung des Bautenschutzes (Schimmelpilzvermeidung) durch nutzerunabhängige
Einhaltung der Lüftung zum Feuchteschutz unter üblichen Nutzungsbedingungen (teilweise reduzierte
Feuchtelasten) sowie die Bereitstellung von gesundheitserhaltender Atemluft.
Es gilt zu unterscheiden zwischen folgenden Schadstoffquellen:
— Personen im Gebäude;
— Gebäude und Einrichtung;
— Umgebung des Gebäudes.
DIN 1946-6:2019-12
Personenbezogene Schadstoffe sind z. B. erhöhte CO -Konzentrationen in der Raumluft, die aus dem Lebens-
prozess des Menschen resultieren. Schadstoffe aus dem Gebäude und der Einrichtung werden in dieser
Norm vernachlässigt, ansonsten sind diese messtechnisch zu erfassen. Schadstoffe der Umgebung sind
diverse Lasten, wie z. B. aus Verkehr/Industrie, Verbrennungsprozessen, Feinstäuben usw.
Die Planungsempfehlungen dieser Norm orientieren sich an den Schadstoffeinträgen der normalen mensch-
lichen Aktivitäten in der Nutzungseinheit — das Rauchen ist hier nicht berücksichtigt.
Das Lüftungskonzept ist unter Beachtung der lüftungstechnischen Situation der gesamten Nutzungseinheit
zu erstellen, weil jede lüftungstechnische Maßnahme in einer Nutzungseinheit immer auch Auswirkungen
auf alle anderen Räume der Nutzungseinheit haben kann. Das gilt auch, wenn nur einzelne, z. B. fensterlose
Räume, mit einem ventilatorgestützten Lüftungssystem gelüftet werden sollen. Die Luftdichtheit bzw. Luft-
durchlässigkeit der Hüllkonstruktion der gesamten Nutzungseinheit ist zu beachten.
Ein Lüftungskonzept sollte nach dem im Anhang A aufgeführten Schema (siehe Bild A.1, Bild A.2, Tabelle A.1
und Tabelle A.2) erstellt werden. Das Lüftungskonzept kann von jedem Fachkundigen erstellt werden, der
eine ausreichende Fachkenntnis zu Lüftungsnotwendigkeit und Lüftungssystemen besitzt.
Lüftungstechnisch relevante Veränderungen eines bestehenden Gebäudes sind beispielsweise eine
Instandsetzung/Modernisierung eines bestehenden Gebäudes, wenn
— in einer Nutzungseinheit im MFH oder EFH mehr als 1/3 der vorhandenen Fenster ausgetauscht bzw.
— bei einer Dachgeschosswohnung im MFH oder bei einem EFH mehr als 1/3 der Dachfläche abgedichtet
werden bzw.
— Lüftungssysteme in Teilbereichen oder einzelnen Räumen nachgerüstet werden.
Siehe 4.2.3 und Tabelle 10.
Über die lüftungstechnische Relevanz einer Instandsetzung/Modernisierung kann davon abweichend auch
nach anderen Regeln der Technik entschieden werden.
Wenn lüftungstechnische Maßnahmen erforderlich sind, ist ein Lüftungssystem nach Abschnitt 5 vorzu-
schlagen.
Anhang E zeigt ein beispielhaftes Formblatt zur Dokumentation der Notwendigkeit lüftungstechnischer
Maßnahmen.
4.2 Lüftungstechnische Maßnahmen
4.2.1 Allgemeines
Lüftungstechnische Maßnahmen sind in einer Nutzungseinheit erforderlich, wenn der notwendige Luft-
volumenstrom zum Feuchteschutz q nach Gleichung (2) den Luftvolumenstrom durch Infiltra-
v,ges,NE,FL
tion q nach Gleichung (3) überschreitet.
V,Inf,Konzept
𝑞𝑞 >𝑞𝑞
(1)
v,ges,NE,FL v,Inf,Konzept
Dabei ist
q der Luftvolumenstrom zum Feuchteschutz je Nutzungseinheit, in m /h;
v,ges,NE,FL
q wirksamer Luftvolumenstrom durch Infiltration zum Nachweis der Notwendigkeit
v,Inf,Konzept
lüftungstechnischer Maßnahmen, in m /h.
DIN 1946-6:2019-12
Werden für besondere Räume je Nutzungseinheit aus anderen Gründen dauernd wirksame Abluftvolumen-
ströme gefordert, z. B. für die Lüftung von fensterlosen Räumen nach DIN 18017-3, kann dies als lüftungs-
technische Maßnahme ausreichend sein, wenn der Luftvolumenstrom zum Feuchteschutz erreicht wird und
alle Räume der Nutzungseinheit hinreichend durchströmt werden. Siehe dazu 9.3.
4.2.2 Luftvolumenstrom zum Feuchteschutz
Für die Ermittlung des Luftvolumenstromes zum Feuchteschutz ist der Wärmeschutz des Gebäudes zu
berücksichtigen.
Die Luftvolumenströme für den Feuchteschutz, sind nach Gleichung (2) zu ermitteln, siehe auch Tabelle 7.
𝑞𝑞 =𝑓𝑓 ⋅�−0,002⋅𝐴𝐴 + 1,15⋅𝐴𝐴 + 11� (2)
v,ges,NE,FL WS NE NE
Dabei ist
q der Luftvolumenstrom für den Feuchteschutz, in m /h;
v,ges,NE,FL
A die Fläche der Nutzungseinheit, in m (die lichte Raumhöhe wird mit 2,5 m zugrunde gelegt);
NE
f der Faktor zur Berücksichtigung des Wärmeschutzes des Gebäudes.
WS
Der Faktor f ist nach Tabelle 4 zu bestimmen.
WS
Tabelle 4 — Faktoren zur Berücksichtigung des Wärmeschutzes f
WS
a b
Wärmeschutz hoch  Wärmeschutz gering
c
geringe Belegung  0,2 0,3
hohe Belegung 0,3 0,4
a
Wärmeschutz hoch: Neubau nach 1995 oder Komplett-Modernisierung mit entsprechendem Wärmeschutzniveau.
b
Wärmeschutz gering: nicht oder teilmodernisierte (z. B. nur Fensterwechsel, dadurch Erhöhung der Dichtheit der Gebäudehülle
bei niedrigem Wärmedämmstandard) Gebäude.
c 2
Geringe Belegung liegt üblicherweise in selbstgenutztem Eigentum ≥ 40 m /Person wie z. B. EFH vor. Bei Neubau ist eine
Bedarfsanalyse entsprechend Bauvertragsrecht erforderlich.

ANMERKUNG Den Volumenstromanforderungen der Lüftung zum Feuchteschutz liegen detaillierte Beispielrechnun-
gen mit folgenden Annahmen zugrunde:
Mittlere tägliche Feuchtefreisetzung durch Personen, Pflanzen, Körperpflege und Kochen (Räume mit einer mittleren
Feuchtefreisetzung > 200 g/h bzw. > 4,8 kg/d — hierunter fällt auch das Wäschetrocknen — sind separat zu
berücksichtigen).
— Nutzungseinheit mit 70 m : etwa 6,5 kg/d
— Nutzungseinheit mit 90 m : etwa 7,0 kg/d
— Nutzungseinheit mit 120 m : etwa 7,5 kg/d
— Nutzungseinheit mit 160 m : etwa 8,0 kg/d
Raumtemperaturen
— Schlafzimmer. Kinderzimmer (nachts): 16 °C
— Wohnzimmer, Kinderzimmer (tags), Küche: 20 °C, Bad: 22 °C
DIN 1946-6:2019-12
Temperaturfaktoren (im Bereich der kritischen Wärmebrücken)
— Wärmeschutz gering (vor WSchV 1995): f = 0,59
Rsi
— Wärmeschutz hoch (WSchV 1995 oder besser): f = 0,72
Rsi
4.2.3 Luftvolumenstrom durch Infiltration (Einfluss der Gebäudehülle)
Der wirksame Luftvolumenstrom durch Infiltration q kann zum Nachweis der Notwendigkeit
V,Inf,Konzept
lüftungstechnischer Maßnahmen im Rahmen des Lüftungskonzepts nach Gleichung (3) ermittelt werden.
𝑞𝑞 =𝑒𝑒 ∙𝑉𝑉 ∙𝑛𝑛 (3)
v,Inf,Konzept z,Konzept NE 50
Dabei ist
q wirksamer Luftvolumenstrom durch Infiltration zum Nachweis der Notwendigkeit
v,Inf,Konzept
lüftungstechnischer Maßnahmen, in m /h;
e Volumenstromkoeffizient nach Tabelle 5;
z,Konzept
𝑉𝑉 Luftvolumen der Nutzungseinheit, in m , mit
NE
𝑉𝑉 = 𝐴𝐴 ∙𝐻𝐻 (4)
NE NE R
Dabei ist
A Fläche der Nutzungseinheit, in m ;
NE
H Raumhöhe, Standardwert = 2,5 m;
R
−1
n Luftwechsel bei 50 Pa Differenzdruck in h , Auslegungswert (auch für Instandsetzung/
Modernisierung) nach Tabelle 10 oder aus Messung mit
𝐴𝐴
Öff
𝑛𝑛 =𝑛𝑛 + 2∙ (5)
50 50,m
𝑉𝑉
i
Dabei ist
−1
n Messwert, in h ;
50,m
2 näherungsweise entstehender Leckagevolumenstrom in m/h je Quadratzentimeter
3 2
Öffnungsfläche bei einer Druckdifferenz von 50 Pa, in m /(h*cm );
A Fläche von kleinen Öffnungen, in cm , die bei der Messung der Luftdichtheit nicht erfasst
Öff
worden sind (z. B. DIN EN 13829:2001-02, Verfahren B, mit abgedichteten Öffnungen), aber bei
bestimmungsgemäßer Nutzung des Gebäudes geöffnet sind;
V Innenvolumen des Gebäudes aus lichten Raummaßen, in m .
i
ANMERKUNG 1 Bei einer Messung nach DIN EN 13829:2001-02, Verfahren B, werden alle absichtlichen Öffnungen in
der Gebäudehülle wie z. B. Katzenklappe, Briefschlitz in der Haustür oder die Nachströmöffnung für die Verbren-
nungsluft verschlossen oder abgedichtet. In A fließen die Flächen dieser Öffnungen ein. Allerdings werden für eine
Öff
Messung nach Verfahren B auch ALD der freien Lüftung abgedichtet. Um die Flächen dieser Öffnungen braucht der
n -Messwert nicht korrigiert werden.
DIN 1946-6:2019-12
ANMERKUNG 2 Liegen keine Messergebnisse einer Luftdichtheitsmessung vor bzw. sind keine n -Zielwerte definiert,
können die n -Auslegungswerte nach Tabelle 10 ggf. mit einer Korrektur für abgedichtete kleine Öffnungen verwendet
werden.
Falls die Berechnung der Infiltration mit einem gebäudebezogenen q -Wert erfolgt, kann die Umrechnung
in einen n -Wert nach Gleichung (6) erfolgen.
𝑞𝑞 ∙𝐴𝐴
50 Hülle
𝑛𝑛 = (6)
𝑉𝑉
i
Dabei ist
3 2
𝑞𝑞 Luftdurchlässigkeit bei 50 Pa Differenzdruck, in m /(m ⋅ h);
𝐴𝐴 Hüllfläche des Gebäudes mit Innenabmessungen nach DIN EN 13829, in m ;
Hülle
Innenvolumen des Gebäudes aus lichten Raummaßen, in m .
𝑉𝑉
i
Tabelle 5 — Volumenstromkoeffizienten e zum Nachweis der Notwendigkeit
z,Konzept
lüftungstechnischer Maßnahmen
Windgebiet nach Anhang D
(siehe Bild D.1 und Tabelle D.1)
Wohnungstyp
windschwach windstark
eingeschossige NE 0,04 0,08
mehrgeschossige NE 0,06 0,09
4.2.4 Auslegung der lüftungstechnischen Maßnahme
Einrichtungen zur freien Lüftung werden nach Abschnitt 7, Einrichtungen für ventilatorgestützte Lüftung
nach Abschnitt 8 bzw. Einrichtungen von kombinierten Lüftungssystemen nach Abschnitt 9 ausgelegt und
ausgeführt. In Abhängigkeit des ausgewählten Systems sind mindestens die Luftvolumenströme nach 5.2.6
sicherzustellen.
Es ist zwischen Auslegung der LtM und Betrieb zu unterscheiden. Die Auslegung der LtM stellt sicher, dass
die geforderten Volumenströme nutzerunabhängig sichergestellt werden können, die im Betrieb notwendi-
gen Volumenströme hängen von der tatsächlichen Nutzung ab.
DIN 1946-6:2019-12
5 Lüftungskonzept — Auswahl von Lüftungssystemen
5.1 Übersicht Lüftungssysteme
5.1.1 Allgemeines
a Beinhaltet auch Kombinationen mit Entlüftungssystemen nach DIN 18017-3.
Bild 1 — Systeme der Wohnungslüftung
Für die Lüftung von Nutzungseinheiten stehen freie oder ventilatorgestützte Systeme der Wohnungslüftung
sowie deren Kombination zur Verfügung (siehe Bild 1), die unter Beachtung der bauphysikalischen und
hygienischen Erfordernisse ausgewählt werden können.
Nach DIN 4108-7 ist die maximal zulässige Undichtheit der Gebäudehülle begrenzt. Es ist energetisch und
funktionell jedoch günstig, wenn die zulässigen n -Werte unterschritten werden, siehe Tabelle 10.
Ein gegenüber der geplanten Lüftungsstufe erhöhter erforderlicher Außenluftvolumenstrom ist durch den
Nutzer mit manuellem Fensteröffnen sicherzustellen (siehe 5.2.6).
5.1.2 Freie Lüftung
Für freie Lüftungssysteme werden Einrichtungen zur freien Lüftung geplant.
Dabei wird planerisch zwischen Querlüftung, und Schachtlüftung unterschieden.
5.1.3 Ventilatorgestützte Lüftung
5.1.3.1 Allgemeines
Für ventilatorgestützte Lüftungssysteme werden Lüftungsanlagen oder -geräte geplant.
5.1.3.2 Abluftsysteme
Abluftsysteme sind abluftseitig ventilatorgestützte Lüftungssysteme. Sie können mit und ohne Wärmerück-
gewinnung z. B. mittels Abluftwärmepumpe geplant, ausgelegt und betrieben werden.
Bei Abluftanlagen wird in Einzelventilator-Lüftungsanlagen und Zentralventilator-Lüftungsanlagen unter-
schieden.
5.1.3.3 Zuluftsysteme
Zuluftsysteme sind zuluftseitig ventilatorgestützte Lüftungssysteme.
Bei Zuluftanlagen wird zwischen Einzelraum-Lüftungsgeräten und Zentralventilator-Lüftungsanlagen
unterschieden.
DIN 1946-6:2019-12
5.1.3.4 Zu-/Abluftsysteme
Zu-/Abluftsysteme sind zu- und abluftseitig ventilatorgestützte Lüftungssysteme. Sie können mit Wärme-
rückgewinnung ausgerüstet werden.
Bei Zu-/Abluftanlagen wird zwischen Wohnungs-Lüftungsgeräten im EFH, Zentralventilator-Lüftungsan-
lagen im EFH, Zentralventilator-Lüftungsanlage mit Wohnungs-Lüftungsgeräten im MFH, sowie Einzelraum-
Lüftungsgeräten im EFH und MFH, unterschieden.
Bei Zu-Abluftanlagen wird zwischen Zentralventilator-Lüftungsanlagen, Wohnungs-Lüftungsgeräten und
Einzelraum-Lüftungsgeräten unterschieden.
Bei Zentralventilator-Lüftungsanlagen (ZVA) und Wohnungs-Lüftungsgeräten (NE-LG) von Zu-/Abluftsys-
temen sind Mischformen möglich. Z. B. können hinsichtlich der Wärmerückgewinnung bei Anschluss meh-
rerer Nutzungseinheiten an je einen zentralen Abluft- und Zuluftventilator (ZVA) die Wärmeübertrager für
die Wärmerückgewinnung entweder zentral im Bereich der Ventilatoren in einer Lüftungs-Zentrale oder in
den einzeln
...


SIST DIN 1946-6
SL O V EN S K I
S T ANDAR D  maj 2023
Prezračevanje – 6. del: Prezračevanje stanovanj – Splošne zahteve, zahteve
za projektiranje, izvedbo gradnje, zagon in izročitev ter vzdrževanje

Raumlufttechnik – Teil 6: Lüftung von Wohnungen – Allgemeine Anforderungen,
Anforderungen an die Auslegung, Ausführung, Inbetriebnahme und Übergabe
sowie Instandhaltung
Referenčna oznaka
ICS 91.140.30 SIST DIN 1946-6:2023 (sl)

Nadaljevanje na straneh 2 do 112

2025-10. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega dokumenta ni dovoljeno.

SIST DIN 1946-6 : 2023
NACIONALNI UVOD
Standard SIST DIN 1946-6 (sl), Prezračevanje – 6. del: Prezračevanje stanovanj – Splošne zahteve,
zahteve za projektiranje, izvedbo gradnje, zagon in izročitev ter vzdrževanje, 2023, ima status
slovenskega standarda in je istoveten nemškemu standardu DIN 1946-6 (de), Raumlufttechnik – Teil 6:
Lüftung von Wohnungen - Allgemeine Anforderungen, Anforderungen an die Auslegung, Ausführung,
Inbetriebnahme und Übergabe sowie Instandhaltung, 2019.

Ta standard nadomešča SIST DIN 1946-6:2001.

NACIONALNI PREDGOVOR
Nemški standard DIN 1946-6 je pripravil delovni odbor NA 041-02-51 AA Prezračevanje stanovanjskih
objektov v okviru tehničnega odbora DIN za standarde v gradbeništvu. Slovenski standard SIST DIN
1946-6:2023 je prevod besedila nemškega standarda DIN 1946-6:2019. V primeru spora glede besedila
slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni standard v nemškem jeziku. Slovensko izdajo
standarda je potrdil tehnični odbor SIST/TC OGS Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje stavb.

Odločitev za privzem tega standarda je maja 2023 sprejel tehnični odbor SIST/TC OGS Ogrevanje,
hlajenje in prezračevanje stavb.

Prevod tega standarda ni bil potrjen pri Nemškem inštitutu za standarde (DIN), Berlin.

ZVEZE Z NACIONALNIMI STANDARDI

S privzemom tega nemškega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi standardi,
navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:

SIST EN 12237 Prezračevanje stavb – Razvod zraka – Okrogli pločevinasti zračni kanali –
Odpornost in tesnost – Zahteve in preskušanje

SIST EN 12792 Prezračevanje stavb – Simboli, terminologija in grafični simboli

SIST EN 12831-1:2018 Energijske lastnosti stavb – Metoda za izračun projektnih toplotnih
obremenitev – 1. del: Toplotne obremenitve prostora – Modul M3-3

SIST EN 13141-4 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti sestavnih delov/izdelkov za
prezračevanje stanovanjskih stavb – 4. del: Aerodinamične, električne in
akustične lastnosti enosmernih prezračevalnih enot

SIST EN 13141-6 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti stanovanjskih prezračevalnih
komponent/izdelkov – 6. del: Odvodni prezračevalni sistemi za eno
stanovanje
SIST EN 13141-7 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti sestavnih delov/izdelkov za
prezračevanje stanovanjskih stavb – 7. del: Preskušanje lastnosti mehanskih
kanalnih dovodnih in odvodnih prezračevalnih enot (vključno z enotami za
vračanje toplote)
SIST EN 13141-8 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti sestavnih delov/izdelkov za
prezračevanje stanovanjskih stavb – 8. del: Preskušanje lastnosti mehanskih
brezkanalnih dovodnih in odvodnih prezračevalnih enot (vključno z enotami
za vračanje toplote)
SIST EN 13142 Prezračevanje stavb – Sestavni deli/izdelki za prezračevanje stanovanjskih
stavb – Zahtevane in izbirne lastnosti

SIST EN 15251:2007 Merila notranjega okolja za načrtovanje in ocenjevanje toplotnih lastnosti
stavb z upoštevanjem notranje kakovosti zraka, toplotnega okolja, svetlobe in
hrupa
SIST DIN 1946-6 : 2023
SIST EN 16798-3 Energijske lastnosti stavb – Prezračevanje stavb – 3. del: Prezračevanje
nestanovanjskih stavb – Zahtevane lastnosti za sisteme prezračevanja in
klimatizacije prostorov (modula M5-1, M5-4)

SIST EN ISO 7730 Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija
toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno
toplotno ugodje
SIST EN ISO 16890 (vsi deli) Zračni filtri pri splošnem prezračevanju

OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda DIN 1946-6:2019

PREDHODNA IZDAJA
– SIST DIN 1946-6:2001 (de), Prezračevanje – 6. del: Prezračevanje stanovanj

OPOMBI
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz "nemški standard", v SIST DIN 1946-6:2023
to pomeni "slovenski standard".

– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

SIST DIN 1946-6 : 2023
Vsebina          Stran
Predgovor . 6
1 Področje uporabe . 7
2 Zveze s standardi . 7
3 Izrazi, okrajšave in simboli . 9
3.1 Izrazi. 9
3.2 Okrajšave . 14
3.3 Grafični simboli . 15
4 Potreba po prezračevalno-tehničnih ukrepih v okviru koncepta prezračevanja . 16
4.1 Splošno . 16
4.2 Prezračevalno-tehnični ukrepi . 17
5 Koncept prezračevanja – izbira prezračevalnih sistemov . 19
5.1 Pregled prezračevalnih sistemov . 19
5.2 Zahteve za izbiro prezračevalnega sistema . 21
6 Določitev prostorninskega pretoka zunanjega zraka . 25
6.1 Učinkovit in potreben prostorninski pretok zunanjega zraka . 25
6.2 Prostorninski pretok zunanjega zraka zaradi infiltracije (vpliv ovoja stavbe). 27
7 Naravno prezračevanje – določitev prostorninskega pretoka zunanjega zraka . 32
7.1 Potreben prostorninski pretok zunanjega zraka . 32
7.2 Prostorninski pretok zunanjega zraka zaradi prezračevalno-tehničnih ukrepov . 34
7.3 Projektiranje prezračevalnih komponent – dodelitev prezračevalnim sistemom . 37
7.4 Zahteve za kakovost zraka . 40
7.5 Navodila za izvedbo gradnje . 41
7.6 Zagon in izročitev . 42
7.7 Navodila za vzdrževanje . 43
8 Mehansko prezračevanje – določitev prostorninskega pretoka zunanjega zraka . 43
8.1 Skupni prostorninski pretok zunanjega zraka . 43
8.2 Prostorninski pretok zunanjega zraka zaradi prezračevalno-tehničnih ukrepov . 46
8.3 Projektiranje prezračevalnih komponent – dodelitev prezračevalnim sistemom . 48
8.4 Delovanje prezračevalnih naprav/enot . 55
8.5 Zahteve glede kakovosti zraka . 55
8.6 Delovanje ogrevalnih naprav in prezračevalnih naprav oz. enot . 57
8.7 Navodila za izvedbo gradnje . 58
8.8 Zagon in izročitev . 65
8.9 Vzdrževanje . 66
8.10 Dokumentiranje . 67
9 Kombinirani prezračevalni sistemi . 68
9.1 Splošno . 68
9.2 Ločena območja (cone) prezračevanja uporabne enote . 68

SIST DIN 1946-6 : 2023
9.3 Območje uporabne enote z različnimi, prekrivajočimi se prezračevalno-tehničnimi ukrepi . 68
9.4 Hibridno prezračevanje . 71
Dodatek A (normativni): Shema poteka koncepta prezračevanja . 72
Dodatek B (normativni): Vzdrževanje . 76
B.1 Splošno . 76
B.2 Delovanje . 76
Dodatek C (normativni): Opcijska dokazila o delovanju v okviru vzdrževanja . 79
C.1 Splošno . 79
C.2 Delovanje . 79
C.3 Uravnavanje stopenj pretoka zraka . 82
Dodatek D (normativni): Podatki o vetru za Nemčijo . 84
Dodatek E (informativni): Primer obrazca . 91
Dodatek F (informativni): Prezračevanje kleti . 95
F.1 Veličine, ki vplivajo na kakovost zraka kletnih prostorov . 95
F.2 Prezračevalno-tehnični ukrepi . 98
F.3 Koncept prezračevanja za specifičen prostor . 102
Literatura . 109

SIST DIN 1946-6 : 2023
Predgovor
Ta dokument je pripravil delovni odbor NA 041-02-51 AA "Prezračevanje stanovanj" v okviru odbora
DIN za standardizacijo tehnologije ogrevanja in prezračevanja ter njeno varnost (Normenausschuss
Heiz- und Raumlufttechnik sowie deren Sicherheit – NHRS).

Opozarjamo na možnost, da lahko za nekatere elemente tega dokumenta veljajo patentne pravice.
Nemški inštitut za standardizacijo ni odgovoren za identifikacijo katerekoli ali vseh zadevnih patentnih
pravic.
V standardu DIN 1946-6:2009-05 so bili prezračevalni sistemi razdeljeni na naravne in mehanske
prezračevalne sisteme. Njihova kombinacija ni bila natančno opisana. V Evropi so bile z direktivo
Ecodesign uvedene tudi zahteve za naprave za prezračevanje stanovanj. Zato je bilo treba standard
spremeniti.
Pri reviziji je bil standard preoblikovan, tako da je zdaj preglednejši. Poglavja 4, 5 in 6 veljajo za vse
sisteme. V poglavju 7 so povzete zahteve za naravne stanovanjske prezračevalne sisteme in v poglavju
8 za mehanske stanovanjske prezračevalne sisteme. Vključeno je bilo še poglavje 9 o kombinaciji
naravnih in mehanskih stanovanjskih prezračevalnih sistemov v eni uporabni enoti.

Izračun infiltracije je bil posodobljen v skladu s tehničnim napredkom in njegova predstavitev je bila
poenostavljena. Zahteve za higiensko izvedbo stanovanjskih prezračevalnih sistemov so bile v
sodelovanju z Združenjem nemških inženirjev (VDI) poenotene s standardom VDI 6022, tako da so zdaj
v obeh standardih postavljene enake higienske zahteve. Uporaba ogrevalnih naprav in prezračevalnih
naprav oz. enot je opredeljena v dopolnilih 3 in 4 k standardu DIN 1946-6, ustrezne točke tega standarda
pa so bile prilagojene. Označevanje stanovanjskih prezračevalnih sistemov je bilo črtano.

Z ustreznimi inženirskimi metodami je mogoče v okviru odgovornosti projektiranja uporabiti druge
postopke.
Spremembe
V primerjavi s standardom DIN 1946-6:2009-05 so bile uvedene naslednje spremembe:

a) prilagojena vsebina obstoječih evropskih standardov in predpisov;

b) strukturiranje poglavij pri konceptu prezračevanja (poglavje 4, poglavje 5) in določitvi
prostorninskega pretoka zunanjega zraka (poglavje 6), naravnem prezračevanju (poglavje 7),
mehanskem prezračevanju (poglavje 8);

c) vključitev poglavja o kombiniranih prezračevalnih sistemih (poglavje 9);

d) posodobljen izračun prostorninskega pretoka zunanjega zraka na podlagi infiltracije in eksfiltracije
v skladu s tehničnim napredkom;

e) uskladitev zahtev za higieno stanovanjskih prezračevalnih sistemov s standardom VDI 6022;

f) posodobljena točka o uporabi ogrevalnih naprav in prezračevalnih naprav oz. enot v skladu s
tehničnim napredkom;
g) črtanje točk v zvezi z označevanjem stanovanjskih prezračevalnih sistemov;

h) vključitev informativnega dodatka v zvezi s prezračevanjem kletnih prostorov (dodatek F).

Predhodne izdaje
DIN 1946-6:1994-09, 1998-10, 2009-05

SIST DIN 1946-6 : 2023
1 Področje uporabe
Ta standard se uporablja za naravno in mehansko prezračevanje stanovanj in uporabnih enot, ki se
uporabljajo na enak način in so namenjene predvsem bivanju, vključno z nastanitvenimi ustanovami,
domovi za ostarele in domovi za oskrbo ter podobnimi objekti, v sezoni ogrevanja oziroma vse leto v
kletnih prostorih (glej dodatek F) in stanovanjskih stavbah.

Koncept prezračevanja – poglavje 4 in poglavje 5 – se uporablja za nove stavbe in za obstoječe stavbe,
spremenjene s tehnologijami prezračevanja. Če prezračevanje za zaščito pred vlago ni opredeljeno ali
če je treba upoštevati dodatne zahteve (npr. protihrupno zaščito, higieno, kakovost zraka itd.), naj se
uporabijo ustrezni prezračevalno-tehnični ukrepi v skladu s poglavji od 7 do 9.

V poglavjih od 6 do 9 standarda so določene zahteve za naravne prezračevalne sisteme (križno
prezračevanje, prezračevanje z jaški), mehanske prezračevalne sisteme in za njune kombinacije, ki
zadevajo zagotavljanje potrebne kakovosti zraka v zaprtih prostorih skupaj z zaščito pred vlago.

Zagotavljanje prezračevanja z ročnim odpiranjem oken, namenjenega zaščiti pred vlago, ni predmet
tega standarda. Ročno odpiranje oken se upošteva za omogočanje nenačrtovanih stopenj
prezračevanja.
Ta standard uvaja zahteve za načrtovanje, izvedbo, zagon, upravljanje in vzdrževanje potrebnih
prezračevalnih komponent oz. enot za opremo za naravno prezračevanje in mehanske prezračevalne
sisteme z uporabniško neodvisnim prezračevanjem za zaščito pred vlago ob upoštevanju gradbeno-
fizikalnih, prezračevalno-tehničnih, higienskih in energetskih vidikov.

Priporočila tega standarda v zvezi z načrtovanjem se uporabljajo za uporabne enote z nizkimi izpusti.
Pri čezmernem uhajanju izpustov iz stavbe ali njene okolice so potrebni ukrepi, ki presegajo ta
priporočila.
1)
Ta standard ne obravnava načinov obdelave zraka v obliki aktivnega hlajenja ter aktivnega vlaženja
ali razvlaževanja.
Za prezračevanje prostorov brez oken se uporabljajo tudi smernice gradbenih nadzornih organov v zvezi
s prezračevanjem kuhinj, kopalnic in toaletnih prostorov brez oken v stanovanjih DIN 18017-3.

2 Zveze s standardi
Naslednji dokumenti so v besedilu navedeni tako, da nekateri njihovi deli ali njihova celotna vsebina
prikazuje zahteve zadevnega dokumenta. Pri datiranih sklicevanjih se uporablja le navedena izdaja. Pri
nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje (skupaj z dopolnili).

DIN 1946-6/Dopolnilo 3 Prezračevanje – 6. del: Prezračevanje stanovanj – Splošne zahteve,
zahteve za projektiranje, izvedbo gradnje, zagon in izročitev ter
vzdrževanje – Dopolnilo 3: Skupno in neskupno delovanje kompaktnih
sistemov prezračevanja in enoprostorskih ogrevalnih naprav na trdna
goriva – Pravila za vgradnjo
DIN 1946-6/Dopolnilo 4 Prezračevanje – 6. del: Prezračevanje stanovanj – Splošne zahteve,
zahteve za projektiranje, izvedbo gradnje, zagon in izročitev ter
vzdrževanje – Dopolnilo 4: Skupno delovanje kompaktnih sistemov
prezračevanja in enoprostorskih ogrevalnih naprav na trdna goriva –
Primeri vgradnje
1)
V okviru izvajanja Direktive o energetski učinkovitosti stavb 2002/91/ES se je hlajenje v stanovanjskih stavbah
začasno beležilo s postopkom na osnovi energetskih parametrov. Pri tovrstnih načinih delovanja je treba
upoštevati zlasti vprašanja glede kondenzacije in higiene.

SIST DIN 1946-6 : 2023
DIN 4108-7 Toplotna zaščita in varčevanje z energijo v stavbah – 7. del: Zrakotesnost
stavb – Zahteve in priporočila za projektiranje in izvedbo s primeri

DIN 4109 (vsi deli) Protihrupna zaščita v visoki gradnji

E DIN 4749:2018-05 Terminologija

DIN 18017-3 Prezračevanje kopalnic in toaletnih prostorov brez zunanjih oken – 3. del:
Prezračevanje z ventilatorji
DIN 31051 Osnove vzdrževanja
DIN EN 12237 Prezračevanje stavb – Razvod zraka – Okrogli pločevinasti zračni kanali –
Odpornost in tesnost – Zahteve in preskušanje

DIN EN 12792 Prezračevanje stavb – Simboli, terminologija in grafični simboli

DIN EN 12831-1:2017-09 Energijske lastnosti stavb – Metoda za izračun projektnih toplotnih
obremenitev – 1. del: Toplotne obremenitve prostora, Modul M3-3; nemška
različica EN 12831-1:2017
DIN EN 13141-4 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti sestavnih delov/izdelkov za
prezračevanje stanovanjskih stavb – 4. del: Aerodinamične, električne in
akustične lastnosti enosmernih prezračevalnih enot

DIN EN 13141-6 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti stanovanjskih prezračevalnih
komponent/izdelkov – 6. del: Odvodni prezračevalni sistemi za eno
stanovanje
DIN EN 13141-7 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti sestavnih delov/izdelkov za
prezračevanje stanovanjskih stavb – 7. del: Preskušanje lastnosti
mehanskih kanalnih dovodnih in odvodnih prezračevalnih enot (vključno z
enotami za vračanje toplote)
DIN EN 13141-8 Prezračevanje stavb – Preskušanje lastnosti sestavnih delov/izdelkov za
prezračevanje stanovanjskih stavb – 8. del: Preskušanje lastnosti
mehanskih brezkanalnih dovodnih in odvodnih prezračevalnih enot
(vključno z enotami za vračanje toplote)

DIN EN 13142 Prezračevanje stavb – Sestavni deli/izdelki za prezračevanje
stanovanjskih stavb – Zahtevane in izbirne lastnosti

DIN EN 15251:2012-12 Merila notranjega okolja za načrtovanje in ocenjevanje toplotnih lastnosti
stavb z upoštevanjem notranje kakovosti zraka, toplotnega okolja, svetlobe
in hrupa; nemška različica EN 15251:2007

DIN EN 16798-3 Energijske lastnosti stavb – Prezračevanje stavb – 3. del: Prezračevanje
nestanovanjskih stavb – Zahtevane lastnosti za sisteme prezračevanja in
klimatizacije prostorov – Modula M5-1, M5-4

DIN EN ISO 7730 Ergonomija toplotnega okolja – Analitično ugotavljanje in interpretacija
toplotnega ugodja z izračunom PMV in PPD vrednosti ter merili za lokalno
toplotno ugodje
DIN EN ISO 16890 (vsi deli) Zračni filtri pri splošnem prezračevanju

Uredba Komisije (EU) št. 1253/2014 z dne 7. julija 2014 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega
parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo prezračevalnih enot

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1254/2014 z dne 11. julija 2014 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU
Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem stanovanjskih prezračevalnih enot z
energijskimi nalepkami
VDI 3810, Dokument 4, Upravljanje in vzdrževanje stavb ter tehničnih stavbnih sistemov – Prezračevalni
sistemi
SIST DIN 1946-6 : 2023
VDI 6022, Prezračevanje, kakovost zraka v prostorih

Uredba o toplotni zaščiti (Wärmeschutzverordnung 1995 - WSchV 1995), uredba o energetsko učinkoviti
toplotni zaščiti v stavbah
3 Izrazi, okrajšave in simboli

3.1 Izrazi
V tem dokumentu se uporabljajo izrazi iz standardov DIN EN 12792 in E DIN 4749:2018-05 ter izrazi,
navedeni v nadaljevanju.
DIN in DKE zagotavljata terminološke zbirke podatkov za uporabo v standardih na naslednjih naslovih:

– DIN-TERMinologieportal: na voljo na povezavi https://www.din.de/go/din-term

– DKE-IEV: na voljo na povezavi http://www.dke.de/DKE-IEV

3.1.1
prostor z odtočnim zrakom
prostor, iz katerega odtočni zrak odteka neposredno skozi prezračevalni jašek, zunanje naprave za
dotok in odtok zraka ali z mehanskim prezračevanjem

PRIMER: kuhinja, kopalnica, stranišče, prostor za tuširanje, pralnica ali savna

3.1.2
sistem za odtok zraka
AbLS (de: Abluftsystem)
prezračevalni sistem ali prezračevalna naprava, vključno z mrežo zračnih kanalov z mehansko črpanim
odtočnim zrakom, pri čemer dotočni zrak prek zunanjih naprav za dotok in odtok zraka oz. netesnih
mest v ovoju stavbe kot zunanji zrak vstopa v uporabno enoto oz. uporabne enote

3.1.3
naprava za odtok zraka
AbLD (de: Abluftdurchlass)
prezračevalni element za odtok zraka na prezračevalnih jaških, na glavnem ali posameznih
prezračevalnih kanalih in tudi na prezračevalnih enotah, skozi katerega odtočni zrak odteka iz prostora
z odtočnim zrakom
[VIR: DIN EN 12792:2004-01, poglavje 3, št. 146, spremenjen – spremenjena definicija]

3.1.4
bivalna cona
AB (de: Aufenthaltsbereich)
območje udobja v prostorih z višino od 0,1 m do 1,8 m nad tlemi, oddaljenostjo 0,5 m od zunanjih in
notranjih sten ter 1,0 m od zunanjih oken, vrat in ogrevanih površin

[VIR: DIN EN 12792:2004-01, poglavje 3, št. 273, spremenjen – spremenjena definicija]

3.1.5
bivalni prostor
prostor, ki je namenjen in primeren za občasno in trajno bivanje oseb

3.1.6
vzgonsko prezračevanje
vrsta naravnega prezračevanja, pri katerem je glavna pogonska moč vzgon

SIST DIN 1946-6 : 2023
3.1.7
uravnoteženo prezračevanje
mehansko prezračevanje (prezračevanje s pomočjo ventilatorja), pri katerem sta prostorninska pretoka
odtočnega in dotočnega zraka enaka načrtovani vrednosti ter se medsebojno prilagajata glede na čas
in obremenitev
Opomba 1: Na primer, če se pretoka dotočnega in odtočnega zraka, izmerjena med prevzemom prezračevalnega sistema,
razlikujeta za največ ± 10 %.
3.1.8
načrtovani diferenčni tlak
∆p
Ausl
načrtovana razlika skupnih tlakov med vstopom in izstopom zraka prezračevalnih naprav oziroma
prezračevalnih enot ali skozi prezračevalni element za zunanji zrak

PRIMER: ALD in ÜLD.
3.1.9
zunanji del naprave za dotok in odtok zraka
ALD (de: Außenbauteil-Luftdurchlass)
prezračevalni element za zunanji zrak, ki omogoča dotok načrtovanega pretoka zraka skozi ovoj stavbe

Opomba 1: Obsega tudi ustrezno oblikovane prezračevalne elemente v oknih in vratih.

3.1.10
naprava za dotok zunanjega zraka
AuLD (de: Außenluft-Durchlass)
naprava za dotok in odtok zraka, skozi katero zunanji zrak neposredno ali prek zračnega kanala vstopi
v prezračevalni sistem ali prezračevalno napravo

3.1.11
zrakotesnost
lastnost gradbenega materiala, gradbenega elementa ali ovoja stavbe, da zrak ne teče skozi ali pa le v
majhnih količinah
3.1.12
oprema za naravno prezračevanje
načrtovana odprtina v ovoju stavbe, skozi katero zrak zaradi vetra in vzgona vstopa in izstopa skozi ovoj
stavbe ne glede na uporabnika
PRIMER: prezračevalni element, prezračevalni jašek.

3.1.13
prezračevalna enota za en prostor
R-LG (de: (Einzel-)Raum-Lüftungsgerät)
prezračevalna enota za prezračevanje posameznih prostorov (enega prostora) ali za prezračevanje
posameznih delov uporabne enote stavbe

Opomba 1: Sem spadajo tudi prezračevalne enote, ki delujejo izmenično v paru, in prezračevalne enote s priključkom na
sosednji prostor.
3.1.14
posamični ventilator
EV (de: Einzelventilator)
ventilator, vgrajen v uporabni enoti, z zračnim filtrom ali brez njega, namenjen odvajanju odtočnega
zraka iz prostora (z odtočnim zrakom)

SIST DIN 1946-6 : 2023
3.1.15
prezračevalna naprava s posamičnim ventilatorjem
EVA (de: Einzelventilator-Lüftungsanlage)
prezračevalna naprava z več posamičnimi ventilatorji

3.1.16
prenosnik toplote zemlja-zrak
E-WÜT (de: Erdreich-Luft-Wärmeübertrager)
oprema za prenos toplotne energije iz zemlje, bodisi neposredno bodisi prek medija, na masni pretok
zraka (v primeru ogrevanja) s cevno povezavo ali obratno

3.1.17
površina uporabne enote
A
NE
neto površina vseh prostorov uporabne enote znotraj ovoja stavbe, ki so ogrevani neposredno ali
posredno prek sosednjih ogrevanih prostorov

3.1.18
skupni prostorninski pretok zunanjega zraka
q
v,ges
skupni učinkoviti pretok zraka v uporabni enoti, ki je rezultat načrtovanega naravnega oz. mehanskega
prezračevanja, vključno z infiltracijo

3.1.19
glavni vod (kanal)
HL (de: Hauptleitung)
del omrežja zračnih kanalov, v katerega vstopa ali iz katerega izstopa zrak skozi več prezračevalnih
odvodov (kanalov) neposredno ali skozi povezovalne prezračevalne vode (kanale)

3.1.20
higiena
skupek ukrepov, namenjenih ohranjanju in spodbujanju fiziološkega in fizičnega dobrega počutja ter
ohranjanju zdravja ljudi
3.1.21
intenzivno prezračevanje
IL (de: Intensivlüftung)
občasno prezračevanje s povečanim pretokom zraka za omejevanje največjih obremenitev (delovanje
z obremenitvijo)
3.1.22
kombinirani prezračevalni sistem
kombinacija različnih prezračevalno-tehničnih ukrepov, s katero se prezračujejo vsi prostori uporabne
enote
3.1.23
pretok kratkega stika
nenamerno mešanje zavrženega in zunanjega zraka ali dotočnega in odtočnega zraka

3.1.24
priprava zraka
priprava zraka v uporabnih enotah
tehnično izvedena sprememba stanja zraka v stanovanjskih prezračevalnih sistemih glede na vsebnost
trdnih, plinastih, organskih in anorganskih primesi ter tlak in temperaturo

SIST DIN 1946-6 : 2023
3.1.25
naprava za dotok in odtok zraka
LD (de: Luftdurchlass)
prezračevalna komponenta, skozi katero lahko zrak glede na padec tlaka vstopa, prehaja ali izstopa

3.1.26
grelnik zraka
oprema za prenos toplote iz prenosnega medija (toplote) na masni pretok s kanalsko povezavo

3.1.27
zračno ogrevanje
mehanski prenos toplote v prostor z ogretim dotočnim zrakom (ali toplim zrakom)

Opomba 1: Deluje le, če je temperatura dotočnega zraka višja od sobne temperature zraka.

3.1.28
izmenjava zraka
n
3 3
pretok zraka v m /h glede na prostornino uporabne enote oz. prostora v m

Opomba 1: Enota je 1/h.
3.1.29
prezračevanje za zaščito pred vlago
FL (de: Lüftung zum Feuchteschutz)
prezračevanje, potrebno za zagotavljanje zaščite stavbe (pred vlago) ob začasni odsotnosti uporabnikov
in brez sušenja perila
3.1.30
prezračevalna enota
LG (de: Lüftungsgerät)
prezračevalna enota za mehansko dovajanje zraka v uporabno enoto stavbe oziroma posamezni
prostor ali odvajanje zraka iz njih

3.1.31
prezračevalna komponenta
del opreme za naravno prezračevanje ali prezračevalnih sistemov oz. prezračevalnih naprav

3.1.32
prezračevalno-tehnični ukrep
LtM (de: Lüftungstechnische Maßnahme)
oprema za naravno ali mehansko prezračevanje, ki zagotavlja od uporabnika neodvisno izmenjavo
zraka glede na načrtovano stopnjo prezračevanja

3.1.33
nazivno prezračevanje
NL (de: Nennlüftung)
prezračevanje, potrebno za zagotavljanje zdravstvenih zahtev in zaščite stavbe ob odsotnosti vseh
uporabnikov (običajno delovanje)

3.1.34
uporabna enota
NE (de: Nutzungseinheit)
stanovanje, enostanovanjska stavba ali druga primerljiva eno- ali večnadstropna skupina prostorov

SIST DIN 1946-6 : 2023
3.1.35
zmanjšano prezračevanje
RL (de: Reduzierte Lüftung)
prezračevanje, potrebno za zagotovitev izpolnjevanja minimalnih zdravstvenih zahtev in zaščite stavbe
(pred vlago) ob redkejši prisotnosti uporabnikov ali zmanjšani kakovosti zraka v prostoru

3.1.36
vmesni prostor
prostor v uporabni enoti, ki je glede na pretok zraka med prostorom za dotok zraka in prostorom za
odtok zraka
3.1.37
element za pretok zraka
ÜLD (de: Überströmluft-Durchlass)
element za dotok in odtok zraka v notranjih vratih ali stenah uporabne enote, ki zagotavlja pretok zraka
iz prostorov z večjim tlakom v prostore z manjšim tlakom, tudi če so notranja vrata zaprta

3.1.38
stanovanje
prostori za namene gospodinjstva

3.1.39
naprava za prezračevanje stanovanj
NE-LG (de: Wohnungs-Lüftungsgerät)
naprava za prezračevanje uporabne enote/stanovanja

3.1.40
prezračevalna naprava s centralnim ventilatorjem
ZVA (de: Zentralventilator-Lüftungsanlage)
mehanski prezračevalni sistem s centralnim ventilatorjem v stavbi za prezračevanje ene ali več
enonadstropnih ali večnadstropnih uporabnih enot

3.1.41
sistem za dotok/odtok zraka
ZuAbLS (de: Zu-/Abluftsystem)
prezračevalni sistem z mehanskim tokom pripravljenega zunanjega (dotočnega) zraka in odtočnega
(zavrženega) zraka
3.1.42
element za dotok zraka
ZuLD (de: Zuluftdurchlass)
naprava za dotok in odtok zraka, skozi katero dotočni zrak vstopi v prostor (za dotočni zrak)

3.1.43
kakovost dotočnega zraka
kakovost dotočnega zraka v prezračevalnem elementu za dotok zraka, določena na podlagi fizikalnih
parametrov in sestavin zraka
3.1.44
prostori za dotočni zrak
vsi prostori, v katere priteka zunanji ali dotočni zrak (pripravljen zunanji zrak) ali vanje vteka z
mehanskim prezračevanjem
PRIMER: dnevne sobe, spalnice, sobe za goste, pisarne ali otroške sobe in redno ali občasno uporabljeni (podstrešni ali
kletni) prostori za hobije.
SIST DIN 1946-6 : 2023
3.1.45
sistem za dotok zraka
ZuLS (de: Zuluftsystem)
prezračevalna naprava ali prezračevalna enota, vključno z mrežo prezračevalnih kanalov z mehansko
črpanim dotočnim zrakom, pri katerem se odtočni zrak prek zunanjih naprav za dotok in odtok zraka oz.
netesnih mest v ovoju stavbe kot zavrženi zrak odvaja na prosto

3.2 Okrajšave
V tem dokumentu so uporabljene okrajšave iz preglednice 1 in preglednice 3. Uporabljeni so grafični
simboli, prikazani v preglednici 2.

Preglednica 1: Okrajšave
Izraz Okrajšava Izraz Okrajšava
Naprava za odtok zraka AbLD Prezračevalni jašek LSch
Sistem za odtok zraka AbLS Prezračevalni sistem LS
Naprava za dotok zunanjega zraka AuLD Stopnja prezračevanja LSt
Bivalna cona AB Prezračevalno-tehnični ukrep LtM
Zunanji del naprave za dotok in
ALD Prezračevanje za zaščito pred vlago FL
odtok zraka
Enostanovanjska stavba EFH Večstanovanjska stavba MFH
Prezračevalna enota za en prostor R-LG Nazivno prezračevanje NL
Posamični ventilator EV Uporabna enota NE
Prezračevalna naprava s
EVA Zmanjšano prezračevanje RL
posamičnim ventilatorjem
Prenosnik toplote zemlja-zrak E-WÜT Element za pretok zraka ÜLD
Naravno prezračevanje fr Mehansko prezračevanje vg
Temperaturni faktor na notranji
fRsi Toplotna črpalka WP
strani
Element za odtočni (zavrženi) zrak FoLD Vračanje toplote (občutene/latentne) WRG
Glavni vod HL Toplotna zaščita WS
Ogrevanje Hzg Prenosnik toplote WÜT
Prezračevalna enota za prezračevanje
Infiltracija Inf NE-LG
stanovanj
Prezračevalna naprava s centralnim
Intenzivno prezračevanje IL ZVA
ventilatorjem
Naprava za dotok in dotok zraka LD Centralni ventilator ZV
Prezračevalni kanal LL Sistem za dotok/odtok zraka ZuAbLS
Prezračevalna naprava LA Element za dotok zraka ZuLD
Prezračevalna enota LG Sistem za dotok zraka ZuLS
Prezračevalna komponenta Komp Nevarnost prepiha (en: draft risk) DR

SIST DIN 1946-6 : 2023
3.3 Grafični simboli
Preglednica 2: Grafični simboli

Grafični simbol Izraz
ALD
Enolamelna loputa
Filter
Naprava za dotok in odtok zraka s cevno povezavo

Grelnik zraka
Prazen prostor za prezračevalno enoto za prezračevanje
stanovanja
ÜLD
Ventilator
Vračanje toplote, prenosnik toplote

Preglednica 3: Oznake vrst zraka v tehnični dokumentaciji za prezračevanje stanovanj

Vrsta zraka Simbol Prečrtana oznaka Barva
Zunanji zrak AUL Zelena
a
Dotočni zrak ZUL Rdeča
Odtočni zrak ABL Rumena
Zavrženi zrak FOL Rjava
a
Enotno, neodvisno od priprav(-e) zraka.

SIST DIN 1946-6 : 2023
4 Potreba po prezračevalno-tehničnih ukrepih v okviru koncepta prezračevanja

4.1 Splošno
Za uporabo stanovanj je potrebno ustrezno prezračevanje. Pri stavbah, ki jih je treba posodobiti s
spremembami na področju tehnologije prezračevanja, ali pri stavbah, ki se gradijo na novo, je zato treba
oblikovati koncept prezračevanja. Koncept prezračevanja obsega ugotavljanje potrebe po
prezračevalno-tehničnih ukrepih, predlog za uporabniško neodvisen, učinkovit prezračevalni sistem, in
če je treba, določitev nadaljnjih prezračevalnih ukrepov, odvisnih od uporabnikov. Pri tem je treba
upoštevati gradbeno-fizikalne, prezračevalno- in stavbnotehnične zahteve ter higienske zahteve. Cilj je
najmanj poskrbeti za zaščito stavbe (preprečevanje plesni) z uporabniško neodvisnim, rednim
prezračevanjem za zaščito pred vlago ob upoštevanju običajnih pogojev uporabe (deloma zmanjšane
obremenitve zaradi vlage) in zagotoviti zrak, ki pripomore k ohranjanju zdravja.

Viri onesnaževanja so naslednji:

– osebe v stavbi,
– stavba in oprema,
– okolje stavbe.
Onesnaževala, povezana z osebami, med drugim vključujejo povečane koncentracije CO v zraku
prostora zaradi življenjskega procesa ljudi. Onesnaževala iz stavbe in opreme v tem standardu niso
obravnavana, sicer pa se ugotavljajo z merjenjem. Onesnaževala iz okolja so različne obremenitve, npr.
iz prometa/industrije, procesov zgorevanja, trdnih delcev itd.

Priporočila tega standarda v zvezi z načrtovanjem temeljijo na onesnaževanju, ki nastaja zaradi
običajnih človeških dejavnosti v uporabni enoti – kajenje se pri tem ne upošteva.

Koncept prezračevanja je treba pripraviti ob upoštevanju prezračevalno-tehničnih pogojev celotne
uporabne enote, ker lahko vsak prezračevalno-tehnični ukrep v uporabni enoti vedno vpliva tudi na vse
druge prostore uporabne enote. To velja tudi, kadar je treba z mehanskim prezračevalnim sistemom
opremiti le posamezne prostore, npr. tiste brez oken. Upoštevati je treba zrakotesnost oz. prepustnost
za zrak ovojne konstrukcije celotne uporabne enote.

Koncept prezračevanja je treba oblikovati v skladu s shemo, prikazano v dodatku A (glej sliko A.1,
sliko A.2, preglednico A.1 in preglednico A.2). Pripravi ga lahko vsak strokovnjak z zadostnim
strokovnim znanjem o potrebah po prezračevanju in o prezračevalnih sistemih.

Spremembe obstoječe stavbe, pomembne za tehnologijo prezračevanja, na primer vključujejo
vzdrževanje/posodobitev obstoječe stavbe, ko:

– se v uporabni enoti v večstanovanjski ali enostanovanjski stavbi zamenja več kot 1/3 obstoječih
oken oz.
– se pri podstrešnem stanovanju v večstanovanjski stavbi ali pri enostanovanjski stavbi izolira več
kot 1/3 strešne površine oz.
– se v dele ali posamezne prostore naknadno vgradijo prezračevalni sistemi.

Glej točko 4.2.3 in preglednico 10.

O pomembnosti vzdrževanja/posodobitve za tehnologijo prezračevanja se lahko ne glede na to odloča
tudi na podlagi drugih tehničnih predpisov.

Če so potrebni prezračevalno-tehnični ukrepi, se predlaga prezračevalni sistem v skladu s poglavjem 5.

V dodatku E je prikazan primer obrazca za dokumentiranje potrebnosti prezračevalno-tehničnih
ukrepov.
SIST DIN 1946-6 : 2023
4.2 Prezračevalno-tehnični ukrepi

4.2.1 Splošno
Prezračevalno-tehnični ukrepi so v uporabni enoti potrebni, če prostorninski pretok zraka, potreben za
zaščito pred vlago q in izračunan z enačbo (2), presega prostorninski pretok zraka zaradi
v,ges,NE,FL
infiltracije q , izračunan z enačbo (3).
V,Inf,Konzept
kjer sta:
q prostorninski pretok zraka za zaščito pred vlago na posamezno uporabno enoto, izražen v
v,ges,NE,FL
m /h
q učinkovit prostorninski pretok zraka zaradi infiltracije za dokaz potrebnosti prezračevalno-
V,Inf,Konzept
tehničnih ukrepov, izražen v m /h

Če je za posebne prostore posamezne uporabne enote nenehno potreben učinkovit prostorninski pretok
odtočnega zraka iz drugih razlogov, npr. za prezračevanje prostorov brez oken v skladu s standardom
DIN 18017-3, lahko to zadostuje kot prezračevalno-tehnični ukrep, če je dosežen prostorninski pretok
zraka za zaščito pred vlago in je pretok zraka zadosten v vseh prostorih uporabne enote. V zvezi s tem
glej točko 9.3.
4.2.2 Prostorninski pretok zraka za zaščito pred vlago

Pri določanju prostorninskega pretoka zraka za zaščito pred vlago je treba upoštevati toplotno zaščito
stavbe.
Prostorninski pretok zraka za zaščito pred vlago se izračuna z enačbo (2), glej tudi preglednico 7.

kjer so:
q prostorninski pretok zraka za zaščito pred vlago, izražen v m /h
v,ges,NE,FL
A površina uporabne enote, izražena v m (čista višina prostora je 2,5 m)
NE
f faktor za upoštevanje toplotne zaščite stavbe
WS
Faktor f se določi v skladu s preglednico 4.
WS
Preglednica 4: Faktorji za upoštevanje toplotne zaščite fWS

a b
Visoka toplotna zaščita Nizka toplotna zaščita
c
Nizka zasedenost 0,2 0,3
Visoka zasedenost 0,3 0,4
a
Visoka toplotna zaščita: novogradnja po letu 1995 ali celovita posodobitev z ustrezno stopnjo toplotne zaščite.
b
Nizka toplotna zaščita: neposodobljena ali delno posodobljena (npr. samo zamenjava oken in posledično večja tesnost
ovoja stavbe pri nižjem standardu toplotne izolacije) stavbe.
c 2
Nizka zasedenost je običajna pri lastniško uporabljani lastnini ≥ 40 m /osebo, npr. pri enostanovanjskih stavbah. Pri
novogradnji je potrebna analiza potreb v skladu z zakonodajo, ki ureja pogodbe o gradbenih delih.

OPOMBA: Zahteve glede prostorninskega pretoka pri prezračevanju za zaščito pred vlago temeljijo na podrobnih primerih
izračunov z naslednjimi predpostavkami:

SIST DIN 1946-6 : 2023
Srednje intenzivno dnevno oddajanje vlage, ki ga povzročajo osebe, rastline, telesna nega in kuhanje (prostore s
srednje intenzivnim oddajanjem vlage > 200 g/h oz. > 4,8 kg/d – sem spada tudi sušenje perila – je treba
upoštevati posebej)
– Uporabna enota v velikosti 70 m : pribl. 6,5 kg/d

– Uporabna enota v velikosti 90 m : pribl. 7,0 kg/d

– Uporabna enota v velikosti 120 m : pribl. 7,5 kg/d

– Uporabna enota v velikosti 160 m : pribl. 8,0 kg/d

Sobne temperature
– Spalnica, otroška soba (ponoči): 16 °C

– Dnevna soba, otroška soba (podnevi), kuhinja: 20 °C, kopalnica: 22 °C

Temperaturni faktorji (v območju kritičnih toplotnih mostov)

– Nizka toplotna zaščita (pred Uredbo o toplotni izolaciji iz leta 1995): f = 0,59
Rsi
– Visoka toplotna zaščita (po Uredbi o toplotni izolaciji iz leta 1995 ali boljša): f = 0,72
Rsi
4.2.3 Prostorninski pretok zraka zaradi infiltracije (vpliv ovoja stavbe)

Za dokazovanje potrebnosti prezračevalno-tehničnih ukrepov v okviru koncepta prezračevanja je
mogoče učinkovit prostorninski pretok zraka zaradi infiltracije q izračunati z enačbo (3).
V,Inf,Konzept
kjer so:
q učinkovit prostorninski pretok zraka zaradi infiltracije za dokaz potrebnosti prezračevalno-
V,Inf,Konzept
tehničnih ukrepov, izražen v m /h

e koeficient pretoka iz preglednice 5
z,Konzept
V količina zraka v uporabni enoti, izražena v m , z:
NE
kjer so:
A površina uporabne enote, izražena v m
NE
H višina prostora, standardna vrednost = 2,5 m
R
–1
n izmenjava zraka pri diferenčnem tlaku 50 Pa, izražena v h , načrtovana vrednost (tudi za
vzdrževanje/posodobitev) iz preglednice 10 ali na podlagi meritve z:

kjer so:
–1
n izmerjena vrednost, izražena v h
50,m
2 približna stopnja nastajajočega pretoka zaradi netesnosti, izražena v m /h, na kvadratni
3 2
centimeter površine odprtine pri diferenčnem tlaku 50 Pa, izražena v m /(h*cm )

A površina majhnih odprtin, izražena v cm , ki pri merjenju zrakotesnosti niso bile upoštevane
Öff
(npr. DIN EN 13829:2001-02, metoda B, z zatesnjenimi odprtinami), vendar so pri
namenski uporabi stavbe odprte

V notranja prostornina stavbe na podlagi čistih mer prostora, izražena v m
i
OPOMBA 1: Pri merjenju z metodo B iz standarda DIN EN 13829:2001-02 so vse namerne odprtine v ovoju stavbe, npr. vratca
za mačke, odprtina za pošto v hišnih vratih ali ventilacijska odprtina za zgorevalni zrak, zaprte ali zatesnjene. Pri
SIST DIN 1946-6 : 2023
A so površine teh odprtin vključene. Vendar so pri merjenju z metodo B zatesnjene tudi zunanje naprave za
Öff
dotok in odtok zraka. Okrog površin teh odprtin izmerjene vrednosti n ni treba popraviti.
OPOMBA 2: Če ni rezultatov merjenja zrakotesnosti oz. niso opredeljene ciljne vrednosti n , se lahko uporabijo načrtovane
vrednosti n iz preglednice 10, po potrebi s popravkom za zatesnjene majhne odprtine.
Če se za izračun infiltracije uporabi vrednost q , povezana s stavbo, jo je mogoče preračunati v vrednost
n z enačbo (6).
kjer so:
3 2
q prepustnost za zrak pri diferenčnem tlaku 50 Pa, izražena v m /(m · h)
A površina ovoja stavbe z notranjimi merami v skladu s standardom DIN EN 13829, izražena
Hülle
v m
V notranja prostornina stavbe na podlagi čistih mer prostora, izražena v m
i
Preglednica 5: Koeficienti pretoka zraka e za dokazovanje potrebnosti
z,Konzept
prezračevalno-tehničnih ukrepov

Vetrovnost območja v skladu z dodatkom D
(glej sliko D.1 in preglednico D.1)
Vrsta stanovanja
Malo vetrovno Zelo vetrovno
Enonadstropna uporabna enota 0,04 0,08
Večnadstropna uporabna enota 0,06 0,09

4.2.4 Projektiranje prezračevalno-tehničnega ukrepa

Pri projektiranju in izvedbi vgradnje opreme za naravno prezračevanje se upoštevajo določila v
poglavju 7, opreme za mehansko prezračevanje določila v poglavju 8 oz. opreme iz kombiniranih
prezračevalnih sistemov določila v poglavju 9. Glede na izbrani sistem je treba zagotoviti najmanj pretok
zraka, opredeljen v točki 5.2.6.

Razlikovati je treba med projektiranjem prezračevalno-tehničnega ukrepa in delovanjem. S
projektiranjem prezračevalno-tehničnega ukrepa se poskrbi, da se zahtevani prostorninski pretok zraka
lahko zagotovi neodvisno od uporabnika, medtem ko je prostorninski pretok, potreben med delovanjem
...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.

Loading comments...