Cement - Part 1: Composition, specifications and conformity criteria for common cements

This Part of this European Standard defines and gives the specifications of 27 distinct common cement products and their constituents. The definition of each cement includes the proportions in which the constituents are to be combined to produce these distinct products in a range of six strength classes. The definition also includes requirements the constituents have to meet and the mechanical, physical and chemical requirements of the 27 products and strength classes. This Part of this European Standard also states the conformity criteria and the related rules. Necessary durability requirements are also given.

Zement - Teil 1: Zusammensetzung, Anforderungen, und Konformitätskriterien von Normalzement

Dieser Teil von prEN 197:1999 legt die Eigenschaften und Anforderungen von 27 unterschiedlichen Normalzementprodukten und ihren Bestandteilen fest. Die Definition jeder Zementart enthält die Anteile der Bestandteile, die erforderlich sind, um diese verschiedenen Produkte in sechs Festigkeitsklassen herzustellen. Die Definition enthält auch Anforderungen, die die Bestandteile erfüllen müssen sowie die Anforderungen an mechanische, physikalische und chemische Eigenschaften dieser 27 Produkte und Festigkeitsklassen.

Ciment - Partie 1: Composition, spécifications et critères de conformité des ciments courants

La présente partie du prEN 197:1999 définit et présente les spécifications de 27 ciments courants différents et de leurs constituants. La définition de chaque ciment inclut les proportions dan lesquelles les constituants doivent être associés pour produire ces produits différents dans une plage de six classes de résistance. La définition comporte également des exigences que les constituants doivent satisfaire ainsi que les exigences mécaniques, physiques et chimiques applicables à ces 27 produits et aux classes de résistance.

Cement - 1. del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne cemente

General Information

Status
Withdrawn
Publication Date
20-Jun-2000
Withdrawal Date
13-Sep-2011
Current Stage
9960 - Withdrawal effective - Withdrawal
Due Date
14-Sep-2011
Completion Date
14-Sep-2011

RELATIONS

Buy Standard

Standard
EN 197-1:2001
English language
29 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Standard – translation
EN 197-1:2002
Slovenian language
27 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day

Standards Content (sample)

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Zement - Teil 1: Zusammensetzung, Anforderungen, und Konformitätskriterien von NormalzementCiment - Partie 1: Composition, spécifications et criteres de conformité des ciments courantsCement - Part 1: Composition, specifications and conformity criteria for common cements91.100.10Cement. Mavec. Apno. MaltaCement. Gypsum. Lime. MortarICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 197-1:2000SIST EN 197-1:2001en01-februar-2001SIST EN 197-1:2001SLOVENSKI

STANDARDSIST ENV 197-1:20001DGRPHãþD
SIST EN 197-1:2001
SIST E
...

SLOVENSKI SIST EN 197-1
prva izdaja
STANDARD
april 2002
Cement – 1. del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne cemente
(istoveten z EN 197-1:2000)
Cement - Part 1: Composition, specifications and conformity criteria for common
cements
Ciment - Partie 1: Composition, spécifications et critères de conformité des
ciments courants
Zement - Teil 1: Zusammensetzung, Anforderungen und Konformitätskriterien
von Normalzement

Deskriptorji: Cementi, sestava, definicija, lastnost, portlandski cementi, žlindrini cementi,

cementni klinker, pucolani
Referenčna številka
ICS 91.100.10 SIST EN 197-1:2002 (sl)
Nadaljevanje na strani II in od 1 do 24

© Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002
NACIONALNI UVOD

Standard SIST EN 197-1 (sl), Cement – 1. del: Sestava, zahteve in merila skladnosti za običajne

cemente, prva izdaja, 2002, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu

EN 197-1 (en), Cement - Part 1: Composition, specifications and conformity criteria for common

cements, 2000.
NACIONALNI PREDGOVOR

Evropski standard EN 197-1:2000 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo

CEN/TC 51, Cement in gradbeno apno.

Slovenski standard SIST EN 197-1:2002 je prevod evropskega standarda EN 197-1:2000. V primeru

spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v

angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravila delovna skupina SIST/TC CAA/WG 1

Cement, potrdil pa tehnični odbor SIST/TC CAA Mineralna veziva in zidarstvo.
Ta slovenski standard je dne 2002-03-27 odobrila direktorica SIST.
ZVEZE S STANDARDI

S prevzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi

standardi, navedeni v izvirniku.
PREDHODNA IZDAJA

SIST ENV 197-1:2000 (sl) Cement - Sestava, zahteve in merila skladnosti - 1. del: Običajni cementi

OPOMBE
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN 197-1:2002 to pomeni “slovenski standard”.
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.

- Ta nacionalni dokument je istoveten z EN 197-1:2000 in je objavljen z dovoljenjem

CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija

This national document is identical with EN 197-1:2000 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruxelles
Belgium
---------------------- Page: 2 ----------------------
EVROPSKI STANDARD EN 197-1
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM junij 2000
ICS 91.100.10 Nadomešča ENV 197-1:1992
Cement - 1. del: Sestava, zahteve in merila skladnosti
za običajne cemente

Cement - Part 1: Composition, Ciment - Partie 1: Composition, Zement - Teil 1: Zusammensetzung,

specifications and conformity spécifications et critères de Anforderungen, und Konformitäts -

criteria for common cements conformité des ciments courants kriterien von Normalzement

Ta evropski standard je 21. maja 2000 odobril CEN.

Člani CEN morajo ravnati v skladu s poslovnikom CEN/CENELEC, ki določa pogoje, pod katerimi dobi

ta standard status nacionalnega standarda brez kakršnih koli sprememb. Sezname najnovejših izdaj

teh nacionalnih standardov in njihove bibliografske podatke je možno dobiti na zahtevo pri Centralnem

sekretariatu ali članih CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski, nemški). Izdaje v drugih

jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Centralnem

sekretariatu, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,

Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske,

Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Centalni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
Ref. št. EN 197-1:2000 E
---------------------- Page: 3 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002
VSEBINA Stran

Predgovor.................................................................................................................................................3

Uvod.........................................................................................................................................................4

1 Obseg in področje uporabe..................................................................................................................4

2 Zveze s standardi.................................................................................................................................4

3 Definicije...............................................................................................................................................5

4 Cement.................................................................................................................................................6

5 Sestavine .............................................................................................................................................6

6 Sestava in označevanje .....................................................................................................................10

7 Mehanske, fizikalne in kemijske zahteve ter zahteve za trajnost ......................................................12

8 Standardno označevanje ...................................................................................................................13

9 Merila skladnosti ................................................................................................................................14

Dodatek A (informativni): A-odstopanja .................................................................................................19

Dodatek ZA (informativni): Pogoji za označevanje običajnih cementov,

ki sodijo pod Direktivo ES o gradbenih proizvodih, z znakom CE....................................................20

---------------------- Page: 4 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002
Predgovor

Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor CEN/TC 51 Cement in gradbena apna, katerega

sekretariat sodi pod IBN.
Ta evropski standard nadomešča ENV 197-1:1992.

Ta evropski standard dobi status nacionalnega standarda z objavo istovetnega besedila ali z

razglasitvijo najpozneje do decembra 2000. Nacionalne standarde, ki so v nasprotju s tem standardom,

je treba umakniti najpozneje do decembra 2000.

Izdaja iz leta 1992 je bila preoblikovana v skladu s pravili PNE, vključena je bila revidirana 9. točka, ki jo

je pripravila CEN/TC 51/WG 13, upoštevani so bili rezultati poizvedb, ki sta jih izvedla CEN/TC 51 leta

1995 in CEN leta 1998.

EN 197-1 je bil pripravljen na podlagi mandata, ki sta ga CEN dala Evropska komisija ter Evropsko

združenje za prosto trgovino in upošteva bistvene zahteve direktiv(e) ES.

Za zvezo z direktivo(ami) ES glej informativni dodatek ZA, ki je sestavni del EN 197-1.

Pobudo za pripravo standarda za cement je dala leta 1969 Evropska gospodarska skupnost (EGS). Na

zahtevo ene od držav članic je bilo delo leta 1973 oddano Evropskemu komiteju za standardizacijo

(CEN). Izdelava standarda za cement za zahodnoevropske države, države EGS in EFTA je bila

zaupana tehničnemu odboru CEN/TC 51.

Prva poizvedba, ki je bila na pobudo CEN/TC 51 izvedena sredi sedemdesetih let, je pokazala, da je

tedaj obstajalo skoraj 20 različnih vrst cementov, ki so bili vsi standardizirani na nacionalni ravni in so se

v lokalnih razmerah izkazali za primerne za običajno ali za posebno uporabo. Ovrednotenje rezultatov

poizvedbe je pokazalo, da so različni izvori surovin, različne podnebne razmere in različni socialno-

kulturni običaji v različnih območjih zahodne Evrope razlog za razvoj značilne arhitekture in različnih

tehnologij gradnje, zato pa tudi za veliko raznovrstnost cementov. Enak ali podoben cement se lahko

uporablja na različne načine, za zelo različne konstrukcije in z bistveno različnimi zahtevami za njegovo

obnašanje v lokalnih podnebnih razmerah.

Zato je CEN/TC 51 v zgodnjih osemdesetih letih sklenil, da v standard vključi samo tiste cemente, ki se

uporabljajo za vsak nearmirani in armirani beton in jih pozna večina držav zahodne Evrope, ker jih

proizvajajo in uporabljajo že veliko let. Mnenje CEN/TC 51 je bilo, naj bodo cementi, ki so bolj

regionalnega pomena, standardizirani na nacionalni ravni. Na tej podlagi je bil pripravljen osnutek

standarda za cement iz leta 1989, vendar ni dobil potrebne večine za sprejem, ker je nekaj držav želelo,

da se vključijo vsi na nacionalnih ravneh standardizirani cementi, in ker Direktiva ES (89/106/EEC) o

gradbenih proizvodih zahteva, da se vključijo vsi tradicionalni in dobro preskušeni cementi, da se tako

odstranijo tehnične ovire pri trgovanju na področju gradbeništva.

Še vedno ni meril za opredelitev "tradicionalen" in "dobro preskušen". Druga poizvedba, ki jo je v letu

1990 izvedel CEN/TC 51, je pokazala, da obstaja še nadaljnjih 50 različnih vrst cementov, ki so

standardizirani na nacionalni ravni. Izkazalo se je, da se nekateri cementi, ki jih imajo posamezni

nacionalni organi za standardizacijo za tradicionalne, proizvajajo in uporabljajo že desetletja in je bila

njihova trajnost dokazana v praksi. V nasprotju s tem so posamezni nacionalni organi za

standardizacijo nekaterih držav šteli za tradicionalne in dobro preskušene tudi cemente, ki so v

proizvodnji le nekaj let in so na nacionalni ravni standardizirani le eno ali dve leti.

Zaradi velikega števila različnih cementov je bilo treba ločiti "običajne cemente" od “posebnih

cementov”, ki imajo posebne ali dodatne lastnosti. Namen EN 197-1 je predpisati sestavo, zahteve in

merila skladnosti za običajne cemente. Vključeni so vsi običajni cementi, ki jih imajo posamezni

nacionalni organi za standardizacijo v CEN za tradicionalne in dobro preskušene. Da bi upoštevali vse

različne cemente, so bile vpeljane vrste cementa na osnovi sestave in klasifikacija na osnovi trdnosti.

Strjevanje teh cementov temelji predvsem na hidrataciji kalcijevih silikatov. Običajni cementi s

posebnimi lastnostmi in cementi z drugačnimi mehanizmi strjevanja bodo obravnavani v drugih delih

tega evropskega standarda ali v drugih evropskih standardih.
---------------------- Page: 5 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002

Zahteve EN 197-1 temeljijo na rezultatih preskusov cementa, opravljenih v skladu z EN 196-1, -2, -3, -5,

-6, -7 in -21. Shema za ovrednotenje skladnosti običajnih cementov je predpisana v EN 197-2.

Dodatek A je informativen.

V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC je objava tega evropskega standarda obvezna za naslednje države:

Avstrijo, Belgijo, Češko republiko, Dansko, Finsko, Francijo, Grčijo, Islandijo, Irsko, Italijo, Luksemburg,

Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Španijo, Švedsko, Švico in Združeno kraljestvo.

Uvod

Upoštevati je treba, da imajo različni cementi različne lastnosti in da se pri uporabi različno obnašajo. V

EN 197-1 so vključeni tisti preskusi obnašanja pri uporabi, ki so že na voljo (npr. čas vezanja, trdnost in

prostorninska obstojnost). CEN/TC 51 pripravlja tudi dodatne preskuse, ki so potrebni za predpisovanje

obnašanja cementa pri uporabi. Do takrat mora biti izbira cementa, posebno njegove vrste in/ali

trdnostnega razreda v zvezi z zahtevami za trajnost, ki so odvisne od stopnje izpostavljenosti in vrste

konstrukcije, v katero se cement vgrajuje, v skladu z ustreznimi standardi in/ali predpisi za beton ali

malto, ki veljajo v kraju uporabe.
1 Obseg in področje uporabe

EN 197-1 določa in postavlja zahteve za 27 različnih običajnih cementov in njihove sestavine. Definicija

vsakega cementa vključuje deleže, v katerih se morajo sestavine mešati, da bi se proizvedli ti različni

proizvodi, ki obsegajo šest trdnostnih razredov. Definicija vključuje tudi zahteve, ki jim morajo ustrezati

sestavine, ter mehanske, fizikalne in kemijske zahteve za 27 proizvodov in posamezne trdnostne

razrede. EN 197-1 določa tudi merila skladnosti in s tem povezana pravila. Dane so tudi potrebne

zahteve za trajnost.

OPOMBA 1: Poleg predpisanih zahtev je pomembna tudi izmenjava dodatnih informacij med proizvajalcem cementa in

uporabnikom. Postopki za takšno izmenjavo v EN 197-1 niso obravnavani, temveč jih je treba obravnavati skladno

z nacionalnimi standardi ali predpisi, lahko pa se zanje dogovorita zainteresirani stranki.

OPOMBA 2: Beseda “cement” se v EN 197-1 uporablja samo v zvezi z običajnimi cementi, če ni določeno drugače.

2 Zveze s standardi

EN 197-1 z datiranimi ali nedatiranimi sklicevanji vključuje določila iz drugih publikacij. Zveze s standardi so

navedene na ustreznih mestih v besedilu, v nadaljevanju pa so navedene publikacije. V EN 197-1 se pri

datiranih sklicevanjih poznejša dopolnila ali spremembe katerekoli publikacije upoštevajo le, če so vanje

vključene z dopolnilom ali revizijo. Če navedeni standardi niso datirani, velja njihova zadnja izdaja.

EN 196-1 Metode preskušanja cementa - 1. del: Določevanje trdnosti
EN 196-2 Metode preskušanja cementa - 2. del: Kemična analiza cementa
EN 196-3 Metode preskušanja cementa - 3. del: Določevanje časa vezanja in
prostorninske obstojnosti
EN 196-5 Metode preskušanja cementa - 5. del: Določevanje pucolanske aktivnosti
pucolanskih cementov
EN 196-6 Metode preskušanja cementa - 6. del: Določevanje finosti
EN 196-7 Metode preskušanja cementa - 7. del: Metode jemanja in priprave vzorcev
cementa
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002

EN 196-21 Metode preskušanja cementa - 21. del: Določevanje vsebnosti klorida, ogljikovega

dioksida in alkalij v cementu
EN 197-2 Cement - 2. del: Ovrednotenje skladnosti
prEN 13639:1999 Določevanje vsebnosti skupnega organskega ogljika v apnencu

EN 451-1 Metoda preskušanja elektrofiltrskega pepela - 1. del: Določevanje vsebnosti

prostega kalcijevega oksida

EN 933-9 Preskusi geometričnih lastnosti agregatov - 9. del: Ocenjevanje finih delcev -

Preskus z metilenmodrim

EN 934-2 Kemijski dodatki za beton, malto in injekcijsko maso - 2. del: Kemijski dodatki za

beton - Definicije in zahteve

ISO 9277 Določevanje specifične površine trdnih snovi s plinsko absorpcijo z uporabo metode

BET
3 Definicije
V EN 197-1 se uporabljajo naslednje definicije:

3.1 Reaktivni kalcijev oksid (CaO): Tisti delež kalcijevega oksida, ki pri normalnih pogojih strjevanja

lahko tvori kalcijeve silikat hidrate ali kalcijeve aluminat hidrate.

OPOMBA: Za izračun tega deleža se od skupnega deleža kalcijevega oksida (glej EN 196-2) odštejeta delež, vezan v

kalcijevem karbonatu (CaCO ), izračunan na podlagi izmerjene količine ogljikovega dioksida (CO ) (glej EN 196-21),

3 2

ter delež, vezan v kalcijevem sulfatu (CaSO ), izračunan na podlagi izmerjene količine sulfata (SO ) (glej EN 196-2),

4 3
brez upoštevanja SO , vezanega z alkalijami.

3.2 Reaktivni silicijev dioksid (SiO ): Tisti delež silicijevega dioksida, ki je po obdelavi s solno kislino

(HCl) in vrelo raztopino kalijevega hidroksida (KOH) topen.

OPOMBA: Količina reaktivnega silicijevega dioksida se določi tako, da se od skupne vsebnosti silicijevega dioksida (glej EN

196-2) odšteje tisti delež, ki ga vsebuje ostanek, netopen v solni kislini in kalijevem hidroksidu (glej EN 196-2), oba pa

sta preračunana na suho snov.

3.3 Glavna sestavina: Posebej izbrani neorganski material, katerega masni delež znaša več kot 5 %

vsote vseh glavnih in manj pomembnih sestavin.

3.4 Manj pomembna sestavina: Posebej izbrani neorganski material, katerega masni delež ni večji

od 5 % vsote vseh glavnih in manj pomembnih sestavin.

3.5 Vrsta običajnega cementa: Eden od 27 proizvodov (glej razpredelnico 1) v družini običajnih

cementov.
3.6 Trdnostni razred cementa: Razred tlačne trdnosti.

3.7 Notranje kontrolno preskušanje: Stalno preskušanje vzorcev cementa, odvzetih na mestu(ih)

izhoda/oddaje iz tovarne ali odpremne postaje, ki ga izvaja proizvajalec.

3.8 Obdobje kontrole: Časovno obdobje proizvodnje in odpreme, določeno za ovrednotenje

rezultatov preskusov notranje kontrole.

3.9 Karakteristična vrednost: Vrednost za predpisano lastnost, izven katere leži določen odstotek P

vseh vrednosti populacije.
EN 196-21 je sedaj vključen v EN 196-2.
---------------------- Page: 7 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002

3.10 Predpisana karakteristična vrednost: Karakteristična vrednost neke mehanske, fizikalne ali

kemične lastnosti, ki ne sme biti višja od zgornje mejne vrednosti oziroma nižja od spodnje mejne

vrednosti.

3.11 Mejna vrednost posameznega rezultata: Vrednost neke mehanske, fizikalne ali kemične

lastnosti, ki pri nobenem posameznem rezultatu ne sme biti višja od zgornje mejne vrednosti oziroma

nižja od spodnje mejne vrednosti.

3.12 Dovoljena verjetnost sprejemljivosti CR: Verjetnost sprejemljivosti za prevzem cementa, ki

ima karakteristično vrednost izven predpisane mejne karakteristične vrednosti, pri danem planu

vzorčenja.

3.13 Plan vzorčenja: Poseben načrt, ki določa (statistično) velikost(i) vzorca, ki mora biti uporabljen,

odstotek P in dovoljeno verjetnost sprejemljivosti CR.

3.14 Naključni vzorec: Vzorec, vzet ob istem času na istem mestu za nameravano preskušanje. Dobi

se lahko iz enega ali več posameznih vzorcev, odvzetih neposredno drug za drugim (glej EN 196-7).

4 Cement

Cement je hidravlično vezivo, tj. fino zmlet neorganski material, ki zmešan z vodo tvori pasto, ta pa na

podlagi reakcij in procesov hidratacije veže in strjuje ter po strditvi ohrani trdnost in stabilnost tudi v vodi.

Cement, skladen z EN 197-1, imenovan cement CEM, mora dati, če je pravilno odmerjen in zmešan z

agregatom in vodo, beton ali malto, ki ostane dovolj dolgo primerno obdelaven. Po določenem času

mora doseči predpisano trdnost in mora biti dolgo prostorninsko stabilen.

Hidravlično strjevanje cementa CEM temelji predvsem na hidrataciji kalcijevih silikatov; v procesu

strjevanja lahko sodelujejo tudi druge kemične spojine, npr. aluminati. Vsota deležev reaktivnega

kalcijevega oksida (CaO) in reaktivnega silicijevega dioksida (SiO ) v cementu CEM mora biti vsaj 50 %

mase, če so deleži izračunani po EN 196-2.

Cementi CEM sestojijo iz različnih materialov in so statistično enakomerne sestave, kar je zagotovljeno s

postopki za zagotavljanje kakovosti proizvodnje in za ravnanje z materiali. Povezava med postopki

proizvodnje in postopki ravnanja z materiali ter skladnostjo cementa z EN 197-1 je obravnavana v EN 197-2.

OPOMBA: Obstajajo tudi cementi, ki strjujejo zaradi hidratacije drugih spojin, npr. kalcijevega aluminata v aluminatnem

cementu.
5 Sestavine
5.1 Splošno

Zahtevane lastnosti sestavin, opisanih v 5.2 do 5.5, morajo biti praviloma ugotovljene po metodah

preskušanja, opisanih v EN 196, razen če ni določeno drugače.
5.2 Glavne sestavine
5.2.1 Portlandcementni klinker (K)

Portlandcementni klinker je proizveden s sintranjem natančno predpisane mešanice surovin (surovinska

moka, pasta ali blato), ki vsebujejo elemente, običajno izražene v obliki oksidov CaO, SiO , Al O ,

2 2 3

Fe O , in majhne količine drugih snovi. Surovinska moka, pasta ali blato morajo biti drobnozrnati, dobro

2 3
premešani in zato homogeni.

Portlandcementni klinker je hidravlični material, ki mora vsebovati najmanj dve tretjini mase kalcijevih

silikatov (3CaO.SiO in 2CaO.SiO ), ostanek pa sestoji iz klinkerjevih faz, ki vsebujejo aluminij in železo,

2 2

ter drugih spojin. Masno razmerje (CaO)/(SiO ) ne sme biti manjše od 2,0. Vsebnost magnezijevega

oksida (MgO) ne sme presegati 5,0 % mase.
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002
5.2.2 Granulirana plavžna žlindra (S)

Granulirana plavžna žlindra se dobi s hitrim hlajenjem žlindrine taline s primerno sestavo, ki je taka, kot

se dobi s taljenjem železove rude v plavžu in vsebuje najmanj dve tretjini mase steklaste žlindre in ima

hidravlične lastnosti, če je primerno aktivirana.

Seštevek mas kalcijevega oksida (CaO), magnezijevega oksida (MgO) in silicijevega dioksida (SiO ) mora

znašati najmanj dve tretjini mase granulirane plavžne žlindre. Ostanek vsebuje aluminijev oksid (Al O ) in

2 3

manjše količine drugih sestavin. Masno razmerje (CaO + MgO)/(SiO ) mora biti večje od 1,0.

5.2.3 Pucolanski materiali (P, Q)
5.2.3.1 Splošno

Pucolani so naravne snovi, silikatne ali silikatno-aluminatne sestave ali kombinacija obeh. Čeprav imata elektro-

filtrski pepel in mikrosilika pucolanske lastnosti, sta predpisana v posebnih točkah (glej 5.2.4 in 5.2.7).

Pucolani, zmešani z vodo, se sami ne strjujejo, toda fino zmleti v prisotnosti vode in pri normalni zunanji

temperaturi reagirajo z raztopljenim kalcijevim hidroksidom (Ca(OH) ). Pri tem nastanejo spojine kalcijevih

silikatov in kalcijevih aluminatov, ki dajejo trdnost. Te spojine so podobne tistim, ki nastanejo pri hidrataciji

hidravličnih materialov. Pucolani vsebujejo predvsem reaktivni silicijev dioksid (SiO ) in aluminijev oksid

(Al O ). Ostanek vsebuje železov oksid (Fe O ) in druge okside. Delež reaktivnega kalcijevega oksida za

2 3 2 3

hidratacijo je zanemarljiv. Količina reaktivnega silicijevega dioksida ne sme biti manjša od 25,0 % mase.

Pucolanski materiali morajo biti pravilno pripravljeni, to pomeni, da morajo biti primerno izbrani,

homogenizirani, osušeni ali toplotno obdelani in zdrobljeni ali zmleti, odvisno od tega, v kakšnem stanju

so pridobljeni ali dostavljeni.
5.2.3.2 Naravni pucolan (P)

Naravni pucolani so ponavadi snovi vulkanskega izvora ali sedimentne kamnine s primerno kemično in

mineraloško sestavo. Skladni morajo biti s 5.2.3.1.
5.2.3.3 Naravni kalcinirani pucolan (Q)

Naravni kalcinirani pucolani so snovi vulkanskega izvora, gline, skrilavci ali sedimentne kamnine,

aktivirani s termično obdelavo. Skladni morajo biti s 5.2.3.1.
5.2.4 Elektrofiltrski pepeli (V, W)
5.2.4.1 Splošno

Elektrofiltrski pepel se dobi z elektrostatičnim ali mehanskim izločanjem prašnih delcev iz dimnih plinov

peči, ki so kurjene z uprašenim premogom. Pepel, dobljen na druge načine, se ne sme uporabljati za

cement, ki je skladen z EN 197-1.

Elektrofiltrski pepel je po naravi silikatno-aluminatni (silicijski) ali silikatno-apneni (kalcijski). Prvi ima

pucolanske lastnosti, drugi ima lahko dodatno še hidravlične lastnosti. Žarilna izguba elektrofiltrskega

pepela, preskušeno po EN 196-2 z enournim žarjenjem, ne sme biti večja od 5,0 % mase.

Sprejemljivi so tudi elektrofiltrski pepeli z žarilno izgubo od 5,0 % do 7,0 % mase ob predpostavki, da so

glede trajnosti, zlasti odpornosti proti učinkom mraza, in združljivosti z dodatki izpolnjene zahteve

ustreznih standardov in/ali predpisov za beton ali malto, ki veljajo na mestu uporabe. Pri elektrofiltrskem

pepelu, ki ima žarilno izgubo med 5,0 % in 7,0 % mase, mora biti zgornja mejna vrednost 7,0 %

navedena na embalaži in/ali spremnem dokumentu.
5.2.4.2 Silicijski elektrofiltrski pepel (V)

Silicijski elektrofiltrski pepel je fin prah iz pretežno kroglastih delcev, ki imajo pucolanske lastnosti.

Vsebovati mora predvsem reaktivni silicijev dioksid (SiO ) in aluminijev oksid (Al O ). Ostanek vsebuje

2 2 3
železov oksid (Fe O ) in druge spojine.
2 3
---------------------- Page: 9 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002

Delež reaktivnega kalcijevega oksida mora biti manjši od 10,0 % mase, delež prostega kalcijevega oksida,

določenega po metodi, opisani v EN 451-1, ne sme biti večji od 1,0 % mase. Sprejemljiv je tudi

elektrofiltrski pepel, ki vsebuje več kot 1,0 % mase in manj od 2,5 % mase prostega kalcijevega oksida, ob

predpostavki, da ekspanzija (prostorninska obstojnost), preskušena po EN 196-3 na mešanici iz 30 % mase

silicijskega elektrofiltrskega pepela in 70 % mase CEM I cementa, skladnega z EN 197-1, ni večja od 10

mm.
Delež reaktivnega silicijevega dioksida mora biti najmanj 25,0 % mase.
5.2.4.3 Kalcijski elektrofiltrski pepel (W)

Kalcijski elektrofiltrski pepel je fin prah, ki ima hidravlične in/ali pucolanske lastnosti. Vsebuje predvsem

reaktivni kalcijev oksid (CaO), reaktivni silicijev dioksid (SiO ) in aluminijev oksid (Al O ). Ostanek

2 2 3

vsebuje železov oksid (Fe O ) in druge spojine. Delež reaktivnega kalcijevega oksida ne sme biti manjši

2 3

od 10,0 % mase. Kalcijski elektrofiltrski pepeli, ki vsebujejo od 10,0 % do 15,0 % mase reaktivnega

kalcijevega oksida, morajo vsebovati najmanj 25,0 % mase reaktivnega silicijevega dioksida.

Primerno zmleti kalcijski elektrofiltrski pepel, ki vsebuje več kot 15,0 % mase reaktivnega kalcijevega

oksida, mora imeti tlačno trdnost po 28 dneh, preskušeno po EN 196-1, najmanj 10,0 MPa. Pred

preskušanjem se mora elektrofiltrski pepel zmleti tako, da je finost, ki se izrazi kot masni delež ostanka

pepela po mokrem sejanju na situ z velikostjo odprtin 40 µm, med 10 % in 30 % mase. Preskusna malta

se mora namesto s cementom pripraviti samo z zmletim kalcijskim elektrofiltrskim pepelom.

Preskušanci se morajo razkalupiti 48 ur po pripravi in nato do preskušanja negovati v prostoru z

relativno vlažnostjo najmanj 90 %.

Ekspanzija (prostorninska obstojnost) kalcijskega elektrofiltrskega pepela, preskušena po EN 196-3 na

mešanici iz 30 % mase kalcijskega elektrofiltrskega pepela, zmletega, kot je opisano zgoraj, in 70 %

mase cementa CEM I, skladnega z EN 197-1, mora biti manjša od 10 mm.

OPOMBA: Če je vsebnost sulfata (SO ) v elektrofiltrskem pepelu večja od dovoljene zgornje mejne vrednosti za vsebnost

sulfata v cementu, je treba to pri proizvodnji cementa upoštevati z ustreznim zmanjšanjem količine sestavin, ki

vsebujejo kalcijev sulfat.
5.2.5 Žgani skrilavec (T)

Žgani skrilavec, zlasti žgani oljni skrilavec, se proizvaja v posebnih pečeh pri temperaturi približno 800 C.

Zaradi sestave naravnega materiala in proizvodnega procesa vsebuje žgani skrilavec faze klinkerja,

pretežno dikalcijev silikat in monokalcijev aluminat. Žgani skrilavec vsebuje poleg majhnih količin

prostega kalcijevega oksida in kalcijevega sulfata tudi večji delež pucolansko aktivnih oksidov, zlasti

silicijevega dioksida. Zato ima fino zmleti žgani skrilavec hidravlične lastnosti take kot portlandski

cement in poleg teh tudi pucolanske lastnosti.

Primerno zmleti žgani skrilavec mora imeti tlačno trdnost po 28 dneh, preskušeno po EN 196-1, najmanj

25,0 MPa. Malto je treba namesto s cementom pripraviti samo s fino zmletim žganim skrilavcem.

Preskušanci se morajo razkalupiti 48 ur po pripravi in nato do preskušanja negovati v prostoru z

najmanj 90 odstotno relativno vlažnostjo.

Ekspanzija (prostorninska obstojnost) žganega skrilavca, preskušena po EN 196-3 na mešanici iz 30 %

mase mletega žganega skrilavca in 70 % mase cementa CEM I, skladnega z EN 197-1, mora biti manjša

od 10 mm.

OPOMBA: Če je vsebnost sulfata (SO ) v žganem skrilavcu večja od dovoljene zgornje mejne vrednosti za vsebnost sulfata v

cementu, je treba to pri proizvodnji cementa upoštevati z ustreznim zmanjšanjem količine sestavin, ki vsebujejo

kalcijev sulfat.
5.2.6 Apnenec (L, LL)
Apnenec mora izpolniti te zahteve:

a) vsebnost kalcijevega karbonata (CaCO ), izračunana iz vsebnosti kalcijevega oksida, mora biti

najmanj 75 % mase;
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST EN 197-1 : 2002

b) vsebnost gline, ugotovljena s preskusom z metilenmodrim po EN 933-9, ne sme biti večja od 1,20 g/100

g. Za ta preskus mora biti apnenec zmlet na finost okoli 5000 cm /g, določeno kot specifična

površina po EN 196-6;

c) vsebnost skupnega organskega ogljika (TOC), preskušena po prEN 13639:1999, mora ustrezati

enemu od teh meril:
– LL : ne sme biti večja od 0,20 % mase,
– L: ne sme biti večja od 0,50 % mase.
5.2.7 Mikrosilika (D)

Mikrosilika nastaja v proizvodnji silicijevih in ferosilicijevih zlitin v elektropečeh pri redukciji zelo čistega

kremena s premogom in sestoji iz zelo drobnih kroglastih delcev, ki vsebujejo najmanj 85 % mase

amorfnega silicijevega dioksida.
Mikrosilika mora izpolniti te zahteve:

a) žarilna izguba, preskušena po EN 196-2 z enournim žarjenjem, ne sme biti večja od 4,0 % mase;

b) specifična površina (BET) neobdelane mikrosilike, preskušena po ISO 9277:1995, mora biti najmanj

15,0 m /g;

Mikrosilika, ki se melje skupaj s klinkerjem in kalcijevim sulfatom, je lahko v originalnem stanju,

stisnjena ali granulirana (z vodo).
5.3 Manj pomembne sestavine

Manj pomembne sestavine so posebej izbrani neorganski naravni mineralni materiali, neorganski

mineralni materiali, dobljeni pri proizvodnih procesih klinkerja, ali sestavine, določene v 5.2, če v

cementu niso glavne sestavine.

Manj pomembne sestavine, če so primerno pripravljene, in zaradi svoje porazdelitve velikosti zrn

izboljšajo fizikalne lastnosti cementa (kot sta obdelovalnost ali zadrževanje vode). Lahko so inertne ali

pa imajo neizrazite hidravlične, latentno hidravlične ali pucolanske lastnosti. Za te njihove lastnosti ni

zahtev.

Manj pomembne sestavine morajo biti pravilno pripravljene, to pomeni, da morajo biti primerno izbrane,

homogenizirane, osušene in zdrobljene ali zmlete, odvisno od tega, v kakšnem stanju so pridobljene ali

dostavljene. Ne smejo znatno povečati potrebe cementa po vodi, nikakor pa ne smejo poslabšati

odpornosti betona ali malt
...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.