ENV 1998-1-2:1994
(Main)Eurocode 8: Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-2: General rules - General rules for buildings
Eurocode 8: Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-2: General rules - General rules for buildings
Migrated from Progress Sheet (TC Comment) (2000-07-10): Splitting of WI 49. Dates refer to ENV. ++ REAL dates of ENV taken out bec. of 2-Y-R; REAL32 =9205; REAL40/49=9310; ++ REAL41/51/53=9312; REAL60 = 9410.
Eurocode 8: Auslegung von Bauwerken gegen Erdbeben - Teil 1-2: Grundlagen - Allgemeine Regeln für Hochbauten
(1)P Teil 1-2 gilt für Hochbauten. Er enthält allgemeine Regeln für die Auslegung von Hochbauten gegen Erdbeben und ist zusammen mit den Teilen 1-1 und 1-3 anzuwenden. (2)P Obwohl in der Vornorm keine Hinweise auf Hochbauten mit Erdbebenisolierung enthalten sind, ist die Verwendung einer Erdbebenisolierung nicht ausgeschlossen, vorausgesetzt daß besondere Untersuchungen vorgenommen werden.
Eurocode 8: Conception et dimensionnement des structures pour leur résistance aux séismes - Partie 1-2: Règles générales - Règles générales pour les bâtiments
Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - Del 1-2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbe (vključno s slovenskim dopolnilom D1)
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKISIST ENV 1998-1-2PREDSTANDARDprva izdajaapril 2000Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbe(enakovreden ENV 1998-1-2:1994)Eurocode 8 - Design provisions for earthquake resistance of structures -Part 1-2: General rules - General rules for buildingsEurocode 8 - Conception et dimensionnement des structures pour la résistanceaux séismes - Partie 1-2: Règles générales - Règles générales pour lesbâtimentsEurocode 8 - Auslegung von Bauwerken gegen Erdbeben - Teil 1-2:Grundlagen - Allgemeine Regeln für HochbautenDeskriptorji:gradbeništvo, stavbe, nosilne konstrukcije, potresnoodporne konstrukcije,potresnoodporno projektiranje, računanjeReferenčna številkaICS91.120.20SIST ENV 1998-1-2:2000 (sl)Nadaljevanje na straneh od II do IV in od 1 do 29©Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST ENV 1998-1-2 : 2000IINACIONALNI UVODPredstandard SIST ENV 1998-1-2 (sl), Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbe, druga izdaja, 2000, ima status slovenskegapredstandarda in je enakovreden evropskemu predstandardu ENV 1998-1-2 (en), Eurocode 8 -Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-2: General rules - General rules forbuildings, October 1994.NACIONALNI PREDGOVOREvropski predstandard ENV 1998-1-2:1994 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja zastandardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi.Pripravo tega predstandarda je CEN poverila Evropska komisija.Slovenski predstandard SIST ENV 1998-1-2:2000 je prevod evropskega predstandardaENV 1998-1-2:1994. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu jeodločilen izvirni evropski predstandard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo predstandarda jepripravila delovna skupina USM/TC KON/WG 8 Potresnoodporne konstrukcije, potrdil pa tehničniodbor USM/TC KON Konstrukcije.Ta slovenski predstandard je dne 2000-02-02 odobril direktor USM.DELI EVROKODA 8 (EC 8 OZIROMA ENV 1998), SPREJETI V NACIONALNOSTANDARDIZACIJO:SIST ENV 1998-1-1:2000(sl)Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij –Del 1-1: Splošna pravila - Potresna obtežba in splošne zahteveza konstrukcijeSIST ENV 1998-1-2:2000(sl)Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbeSIST ENV 1998-1-3:2000(sl)Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-3: Splošna pravila – Posebna pravila za različne materialein elementeSIST ENV 1998-1-4: 2000(sl)Eurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-4: Splošna pravila – Utrditev in popravilo stavbSIST ENV 1998-2:1995((sl),en)Eurocode 8 - Projektiranje konstrukcij na potresnih področjih -2. del: MostoviSIST ENV 1998-5:1995((sl),en)Eurocode 8 - Projektiranje konstrukcij na potresnih področjih -5. del: Temelji, oporne konstrukcije in geotehnični vidikiOPOMBE-Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski predstandard”, vSIST ENV 1998-1-2:2000 to pomeni “slovenski predstandard”.-Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del predstandarda.
SIST ENV 1998-1-2 : 2000III-Ta nacionalni dokument je enakovreden ENV 1998-1-2:1994 in je objavljen z dovoljenjemCENRue de Stassart 361050 BruseljBelgijaThis national document is identical with ENV 1998-1-2:1994 and is published with thepermission ofCENRue de Stassart, 361050 BruxellesBelgium
SIST ENV 1998-1-2 : 2000IVNacionalni dokument za uporabo v Sloveniji1.V povezavi s predstandardi iz skupine EUROCODE 8 se uporablja seizmološka karta spovratno periodo 500 let, ki jo je leta 1987 izdala Skupnost za seizmologijo SFRJ.2.Vrednosti projektnega pospeška ag so odvisne od intenzitete potresa po karti iz točke 1, in sicerintenziteta 6
7
8
9ag (v % pospeška prostega pada) 51020303.Za vse količine, pri katerih vrednosti v predstandardih niso predpisane, pač pa samopriporočene (vrednosti v oglatih oklepajih), se uporabljajo priporočene vrednosti, z izjemopovratne periode projektnega potresa, kjer se namesto 475 let uporablja 500 let.4.Točke od 1 do 3 veljajo do sprejetja nove seizmološke karte.
EVROPSKI PREDSTANDARDENV 1998-1-2EUROPEAN PRESTANDARDPRÉNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE VORNORMoktober 1994ICS 91.120.20.Deskriptorji:gradbeništvo, stavbe, nosilne konstrukcije, potresnoodporne konstrukcije,potresnoodporno projektiranje, računanjeSlovenska izdajaEurocode 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij -Del 1-2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbeEurocode 8 - Design provisionsfor earthquake resistance ofstructures - Part 1-2: Generalrules - General rules forbuildingsEurocode 8 - Conception etdimensionnement desstructures pour la résistanceaux séismes - Partie 1-2:Règles générales - Règlesgénérales pour les bâtimentsEurocode 8 - Auslegung vonBauwerken gegen Erdbeben -Teil 1-2: Grundlagen -Allgemeine Regeln fürHochbautenTa evropski predstandard (ENV) je CEN sprejel dne 1993-12-17 kot bodoči standard z začasnouporabo. Veljavnost tega ENV je v začetku omejena na tri leta. Po dveh letih bodo članice CENzaprošene, da podajo svoje pripombe, še zlasti glede vprašanja, ali naj se ENV preoblikuje v evropskistandard (EN).Članice CEN morajo obstoj tega ENV objaviti na isti način kot za EN in na nacionalni ravni takojomogočiti dostop do ENV v ustrezni obliki. Obstoječi drugačni nacionalni standardi lahko ostanejo vveljavi (vzporedno s tem ENV), dokler se ne sprejme dokončna odločitev o morebitnem preoblikovanjutega ENV v EN.Članice CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Grčije,Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije, Švedske,Švice in Združenega kraljestva.CENEvropski komite za standardizacijoEuropean Committee for StandardizationEuropäisches Komitee für NormungComité Européen de NormalisationCentralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj©1994
Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CENRef. št. ENV 1998-1-2:1994 E
SIST ENV 1998-1-2 : 20002VSEBINAStranPREDGOVOR.41Splošno.61.1Vsebina.61.2Oznake.62Značilnosti potresnoodpornih stavb.72.1Temeljna načela pri zasnovi.72.2Pravilnost konstrukcije.72.2.1Splošno.72.2.2Merila za tlorisno pravilnost.82.2.3Merila za pravilnost po višini.83Analiza.103.1Modeliranje.103.2Vplivi naključne torzije.103.3Metode analize.103.3.1Splošno.103.3.2Poenostavljena modalna analiza.113.3.3Modalna analiza.133.3.4Alternativne metode analize.153.3.5Kombinacija komponent potresnega vpliva.153.4Analiza pomikov.173.5Nekonstrukcijski elementi.173.5.1Splošno.173.5.2Analiza.183.5.3Faktorji pomembnosti in faktorji obnašanja.183.6Kombinacija koeficientov za spremenljive vplive.193.7Kategorije pomembnosti in faktorji pomembnosti.194Preverjanje varnosti.204.1Splošno.204.2Mejno stanje nosilnosti.204.2.1Splošno.204.2.2Pogoj nosilnosti.214.2.3Pogoj duktilnosti.214.2.4Pogoj ravnotežja.224.2.5Nosilnost plošč.224.2.6Nosilnost temeljev.224.2.7Potresne razdelilnice (dilatacije).224.3Mejno stanje uporabnosti.224.3.1Splošno.224.3.2Omejitev etažnih pomikov.23Dodatek A (normativni).24Približna analiza vpliva torzije.24A.1Splošno.24A.2Prvo merilo.24A.3Drugo merilo.24A.4Približna analiza.24Dodatek B (informativni).26Temeljna načela pri zasnovi.26B.1Splošno.26B.2Enostavnost konstrukcije.26B.3Pravilnost in simetrija.26
SIST ENV 1998-1-2 : 20003B.4Nosilnost in togost v dveh smereh.26B.5Torzijska nosilnost in togost.27B.6Vpliv medetažnih konstrukcij.27B.7Primerno temeljenje.27Dodatek C (informativni).28Približne enačbe za osnovni nihajni čas stavb.28C.1Splošno.28C.2Enačba 1.28C.3Enačba 2.28
SIST ENV 1998-1-2 : 20004PREDGOVORCilji evropskih standardov za konstrukcije (Eurocode; EC)(1)Evropski standardi za konstrukcije ”Structural Eurocodes” obsegajo skupino standardov zaprojektiranje stavb in inženirskih objektov s konstruktorskega in geotehničnega vidika.*(2)Izvedba in kontrola sta v EC obravnavani samo toliko, kolikor je potrebno za opredelitevkakovosti izdelkov v konstrukciji ter standardov izdelave. Le-ti morajo biti skladni s predpostavkami, nakaterih temeljijo pravila za projektiranje.(3)Dokler ne bo sprejet niz usklajenih tehničnih specifikacij za izdelke in metode preskušanjanjihovega obnašanja, bodo nekateri EC obravnavali te vidike v ustreznih dodatkih.Ozadje programa EC(4)Komisija Evropske skupnosti (ES) je spodbudila razvoj niza usklajenih tehničnih pravil zaprojektiranje stavb in inženirskih objektov. Ta bi bila sprva alternativa različnim pravilom, ki so veljavnav različnih državah članicah Evropske skupnosti, in bi jih končno nadomestila. Tehnični pravilniki stemi pravili so postali znani pod imenom “Structural Eurocodes” (Evropski standardi za konstrukcije).(5)Leta 1990 je s pristankom držav članic ES komisija ES prenesla delo pri nadaljnjem razvoju,izdaji in dopolnjevanju evropskih standardov za konstrukcije na Evropski komite za standardizacijoCEN. Sekretariat držav EFTA je soglašal, da bo podpiral delo CEN.(6)Tehnični odbor CEN/TC 250 je odgovoren za vse EC za konstrukcije.Program EC(7)Delo trenutno poteka na naslednjih EC za konstrukcije, od katerih vsak na splošno vsebuje večdelov:EN 1991 EC1Osnove projektiranja in obtežbe konstrukcijEN 1992 EC2Projektiranje betonskih konstrukcijEN 1993 EC3Projektiranje jeklenih konstrukcijEN 1994 EC4Projektiranje sovprežnih konstrukcijEN 1995 EC5Projektiranje lesenih konstrukcijEN 1996 EC6Projektiranje zidanih konstrukcijEN 1997 EC7Projektiranje geotehničnih objektovEN 1998 EC8Projektiranje potresnoodpornih konstrukcijEN 1999 EC9Projektiranje konstrukcij iz aluminijskih zlitin(8)CEN/TC 250 je oblikoval posebne pododbore za naštete EC.(9)Ta del EC8/1-2 je objavljen kot evropski predstandard s triletnim začetnim obdobjemveljavnosti.(10)Predstandard je namenjen za testno uporabo in zbiranje pripomb.(11)Po približno dveh letih bodo članice CEN povabili, naj podajo uradne pripombe k temupredstandardu. Te pripombe bodo upoštevane pri določitvi nadaljnjih aktivnosti.(12)Medtem pošiljajte povratne informacije in komentarje k temu predstandardu sekretariatuCEN/TC 250/SC8 na naslov:
* Opomba prevajalca: Od tod naprej bomo besedo “Eurocode” nadomeščali s kratico “EC” in ji dodali številko ustreznegapredstandarda (npr. EC8/1-2 za del 1-2 v sklopu predstandarda EC8 za projektiranje potresnoodpornih konstrukcij).
SIST ENV 1998-1-2 : 20005IPQ c/o LNECAvenida do Brasil 101P-1799 LISBOA CodexPORTUGALali na nacionalni naslovMinistrstvo za znanost in tehnologijoUrad RS za standardizacijo in meroslovjeKotnikova 61000 LJUBLJANANacionalni dokumenti za uporabo (NAD)(13)Zaradi odgovornosti pristojnih služb v državah članicah za varnost, zdravje in druge zadeve, kiso zajete v bistvenih zahtevah Direktive za gradbene proizvode (CPD – Construction ProductsDirective), so določenim varnostnim elementom tega predstandarda pripisane orientacijske vrednosti,ki so v besedilu označene znotraj oglatega oklepaja []. Od pristojnih služb vsake države članice jepričakovati, da bodo pregledale te orientacijske vrednosti in jih po potrebi zamenjale s svojimi zauporabo v lastni državi.(14)Morda v času izdaje tega predstandarda še ne bo na voljo usklajenih spremljajočih standardov.Zato je pričakovati, da bo vsaka država članica ali njen urad za standardizacijo izdal nacionalnidokument za uporabo (NAD – National Application Document), v katerem bodo orientacijske vrednostizamenjane z dokončnimi. Pri tem se je treba sklicevati na ustrezne spremljajoče standarde in določitismernice za uporabo tega predstandarda v posamezni državi.(15)Ta predstandard naj se uporablja v povezavi z NAD, ki velja v državi, v kateri se nahaja stavbaali inženirski objekt.Določila, ki so specifična za predstandard(16)Področje uporabe EC8 je definirano v ENV 1998-1-1 (EC8/1-1) v členu 1.1.1, področje uporabetega dela (EC8/1-2) pa je definirano v členu 1.1.1 tega dela. Dodatni deli EC8, ki so načrtovani, sonavedeni v členu 1.1.3 v ENV 1998-1-1.(17)Ta predstandard je bil pripravljen na podlagi enega od delov osnutka EC8 iz maja 1988, ki ga jeizdal CEN in ga dal v javno obravnavo. Ta osnutek je vseboval tudi dela 1-2 in 1-3, ki sta sedajsamostojna predstandarda.(18)Kot je omenjeno v členu 1.1.1, je treba pri projektiranju konstrukcij na potresnih območjihuporabljati določila EC8 dodatno k določilom drugih ustreznih EC.(19)Pri uporabi tega predstandarda v praksi je treba posvetiti posebno pozornost poglavitnimpredpostavkam člena 1.3 v EC8/1-1.(20)Ta predstandard vsebuje tri dodatke, ki obravnavajo nekatere vidike, obravnavane v členihglavnega dela besedila. So koristni pri zasnovi stavbe in pri analizi posebnih primerov, kjer sodovoljene nekatere poenostavitve.
SIST ENV 1998-1-2 : 200061Splošno1.1Vsebina(1)PDel 1-2 obravnava stavbe. Vsebuje splošna pravila za potresnoodporno projektiranje stavb inga je treba uporabljati v povezavi z deloma 1-1 (EC8/1-1) in 1-3 (EC8/1-3).(2)PČeprav v standardu ni navodil za potresno izolirane stavbe, uporaba potresne izolacije niizključena, če se opravijo potrebne študije.1.2OznakeDodatno k oznakam, navedenim v EC8/1-1, se v EC8/1-2 uporabljajo naslednje oznake:EEučinek potresnega vpliva (notranje sile, deformacije)EEdx, EEdyprojektne vrednosti učinka vpliva zaradi vodoravne komponente potresnega vplivaEEdzprojektna vrednost učinka vpliva zaradi navpične komponente potresnega vplivaFvodoravna potresna silaFavodoravna potresna sila, ki deluje na nekonstrukcijski elementHvišina stavbeRdprojektna nosilnost (odpornost)T1osnovni nihajni čas stavbeTaosnovni nihajni čas nekonstrukcijskega elementaWtežaWateža nekonstrukcijskega elementadpomikdrprojektni etažni pomike1naključna ekscentričnost mase etaže od njenega nominalnega položajahetažna višinammasaqafaktor obnašanja nekonstrukcijskega elementaqdfaktor obnašanja za pomikspomik mase m v osnovni nihajni obliki stavbezvišina mase m nad nivojem delovanja potresnega vzbujanjaγafaktor pomembnosti za nekonstrukcijski elementΘkoeficient občutljivosti za etažni pomik
SIST ENV 1998-1-2 : 200072Značilnosti potresnoodpornih stavb2.1Temeljna načela pri zasnovi(1)PVidik potresne nevarnosti mora biti upoštevan v zgodnji fazi snovanja stavbe.(2)Vodilna načela, ki odločilno vplivajo na zasnovo potresno varnih objektov, so:- enostavnost konstrukcije,- uniformiranost in simetrija,- statična nedoločenost (sposobnost za prerazporejanje obremenitev, angl. "redundancy")- nosilnost in togost v dveh smereh,- torzijska nosilnost in togost,- sposobnost prenosa obremenitev prek toge plošče (angl. "diaphragmatic action"),- ustrezno temeljenje.(3)Komentarji k tem načelom so podani v dodatku B.2.2Pravilnost konstrukcije2.2.1Splošno(1)PPri projektiranju na potresnih območjih delimo konstrukcije v pravilne in nepravilne.(2)Ta delitev vpliva na naslednje vidike pri projektiranju:- model konstrukcije, ki je lahko poenostavljen ravninski ali prostorski;- metoda analize, ki je lahko ekvivalentna statična (poenostavljena modalna, angl. "simplifiedmodal") ali modalna (angl. "multi-modal");- vrednost faktorja obnašanja q, ki se lahko zmanjša glede na tip nepravilnosti po višini, to je vprimerih:- geometrijske nepravilnosti, ki presega meje, podane v 2.2.3.(4),- nepravilne porazdelitve dodatne nosilnosti po višini, ki presega meje, podane v 2.2.3.(3).(3)PPri projektiranju se posebej upoštevajo nepravilnosti stavbe v tlorisu in posebej nepravilnosti povišini, kot je
prikazano v tabeli 2.1.
SIST ENV 1998-1-2 : 20008Tabela 2.1: Vpliv nepravilnosti na projektiranje na potresnih območjihPravilnostDovoljena poenostavitevTlorisVišinaModelAnalizaFaktorobnašanjaDADAravninskipoenostavljenamodalna*osnovniDANEravninskimodalnazmanjšanNEDAprostorski**modalna**osnovniNENEprostorskimodalnazmanjšan*Če je izpolnjen tudi pogoj člena 3.3.2.1.(2)b**Pod posebnimi pogoji, opisanimi v členu A1 dodatka A, se lahko uporabljajo preprostejši modeli in metode analize,opisane v dodatku A.(4)Merila, ki opisujejo pravilnosti v tlorisu in po višini, so podana v 2.2.2 in 2.2.3; pravila zamodeliranje in analizo so dana v 3; ustrezni faktorji obnašanja so podani v EC8/1-3.(5)PMerila pravilnosti, podana v 2.2.2 in 2.2.3, so potrebni pogoji. Projektant mora preveriti, dapredpostavljene pravilnosti konstrukcije ne poslabšajo drugih značilnosti, ki niso vključene v ta merila.2.2.2Merila za tlorisno pravilnost(1)Konstrukcija stavbe ima v tlorisu glede na dve pravokotni smeri približno simetrično razporeditevtogosti in mase.(2)Tlorisna razporeditev je zgoščena, kar pomeni, da tloris nima oblike H, I, X ali podobno. Celotnadimenzija vdolbin (angl. "re-entrant corners or recesses") v eni smeri ni večja od 25 % celotne tlorisnedimenzije stavbe v ustrezni smeri.(3)Togost stropov v vodoravni ravnini je dovolj velika v primerjavi z vodoravno togostjo navpičnihelementov konstrukcije, tako da imajo deformacije stropov majhen vpliv na razporeditev sil mednavpične elemente.(4)Pri razporeditvi potresnih sil, podani v 3.3.2.3, ob upoštevanju naključne ekscentričnosti, dane v3.2, maksimalni pomik v smeri potresnih sil v nobeni etaži ne presega povprečnega pomika za več kot20 %.2.2.3Merila za pravilnost po višini(1)Vsi sistemi za prenos obtežbe v vodoravni smeri, kot so jedra, stene ali okviri, potekajoneprekinjeno od temeljev do vrha stavbe ali do vrha posameznega dela stavbe, če imajo posameznideli različne višine.(2)Tako togost v vodoravni smeri kot tudi masa sta stalni v vseh etažah ali se brez nenadnespremembe postopoma zmanjšujeta od temeljev proti vrhu.(3)Pri okvirnih stavbah se razmerje dejanske nosilnosti etaže proti računski nosilnosti ne spreminjav različnem razmerju po posameznih etažah. Pri tem so posebni vidiki, povezani z betonskimi okviri,zapolnjenimi z zidanimi polnili, obravnavanimi v členu 2.9 v EC8/1-3.(4)Če imajo posamezni deli stavbe različne višine (angl. "setbacks"), veljajo naslednja dodatnadoločila:a) če se oblika spreminja po višini postopoma in ohranja simetrijo glede na navpično os,
SIST ENV 1998-1-2 : 20009zmanjšanje tlorisne dimenzije v nobeni etaži ni večje od 20% glede na prejšnjo etažo (glej sliki2.1a in 2.1b);b) če obstaja eno samo zmanjšanje tlorisne dimenzije v spodnjih 15 % celotne višine glavnegakonstrukcijskega sistema, zmanjšanje tlorisne dimenzije ni večje od 50 % dimenzije v spodnjietaži (glej sliko 2.1.c). V tem primeru mora biti spodnji del ožjega dela konstrukcije projektirantako, da prenese vsaj 75% vodoravnih prečnih sil, ki bi nastale v tem delu v podobni stavbi brezrazširitve spodnjega dela;c) če osna simetrija ni ohranjena, vsota zamikov vseh etaž ne presega 30 % tlorisne dimenzije vprvi etaži, medtem ko posamezni zamiki niso večji od 10 % tlorisne dimenzije v predhodni etaži(glej sliko 2.1.d).a)L2L12.0LLL121≤−b)L3L4H0.15 HL20.0LLL43≤+(zamik je nad 0.15 H)c)HL3L4L0.15 H50.0LLL43≤+(zamik je pod 0.15 H)d)L1L2L10.0LLL30.0LLL1212≤−≤−Slika 2.1: Merila za pravilnost po višini
SIST ENV 1998-1-2 : 2000103Analiza3.1Modeliranje(1)PV modelu stavbe morata biti ustrezno predstavljena razporeda togosti in mase, tako da so priupoštevanem potresnem vplivu primerno zajete vse pomembne deformacijske oblike in vztrajnostnesile.1(2)Na splošno se lahko upošteva, da konstrukcija sestoji iz več navpičnih sistemov, ki prenašajovodoravno obtežbo, povezanih z vodoravnimi ploščami.(3)Če so stropne plošče stavbe dovolj toge v svoji ravnini, lahko mase in masne momente v vsakietaži koncentriramo v težišču. Tako zmanjšamo število prostostnih stopenj na tri v vsaki etaži (dvavodoravna pomika in (torzijska) rotacija okrog navpične osi).(4)Pri analizi stavb, ki ustrezajo merilom za pravilnost v tlorisu (glej 2.2.2) ali merilom za pravilnostv členu A1 dodatka A, je mogoče uporabiti dva ravninska modela, po enega za vsako od obeh glavnihsmeri.(5)Pri armiranobetonskih in zidanih stavbah naj bo togost nosilnih elementov na splošno določenaob predpostavki, da prerezi niso razpokani.2(6)Polnila, ki pomembno povečajo vodoravno togost stavbe, je treba upoštevati v računu (glej člen2.9 v EC8/1-3 za betonske okvire z opečnimi polnili).(7)PPodajnost tal mora biti upoštevana v modelu vedno, kadar lahko neugodno vpliva na odzivkonstrukcije.(8)PMase morajo biti izračunane ob upoštevanju težnostnih sil, ki nastopajo v kombinaciji vplivov,podanih v 4.4.(2) v EC8/1-1. Koeficienti za kombinacijo ΨEi so podani v 3.6.(2).3.2Vplivi naključne torzije(1)PPoleg upoštevanja dejanske ekscentričnosti moramo zaradi negotovosti, povezane s položajemmas in s prostorskim spreminjanjem potresnega gibanja, premakniti težišče v vsaki etaži i iznominalne lege za naključno ekscentričnoste1i = ± 0.05 Li(3.1)kjer pomeni:e1inaključno ekscentričnost mase v etaži i glede na nominalen položaj; upošteva se v vsehetažah v isti smeriLitlorisna dimenzija etaže pravokotno na smer potresnega vpliva (potresne obtežbe)3.3Metode analize3.3.1Splošno(1)PAnaliza pri potresnih vplivih in drugih vplivih, ki jih je treba upoštevati v skladu s pravili zakombinacijo po členu 4.4 v EC8/1-1, se lahko opravi ob predpostavki, da je obnašanje konstrukcije
1 Model naj zajema tudi vpliv vozliščnih območij, to je krajnih delov prečk in stebrov pri okvirnih konstrukcijah, na podajnoststavbe. Upoštevati je treba tudi nekonstrukcijske elemente, ki lahko vplivajo na odziv glavnega nosilnega sistema.2 Pri armiranobetonskih stavbah lahko ta predpostavka vodi do nekonservativnih ocen za pomike, še posebej če sopredpostavljene visoke vrednosti za faktor obnašanja q. V takih primerih in če so pomiki kritični, bo morda potrebna natančnejšaocena togosti elementov pri računu pomikov v skladu s poglavjem 3.4.
SIST ENV 1998-1-2 : 200011linearno elastično.(2)PReferenčna metoda za analizo pri potresnih vplivih je modalna analiza odziva ob uporabilinearno elastičnega modela konstrukcije in projektnega spektra, podanega v členu 4.2.4 v EC8/1-1.(3)Glede na značilnosti konstrukcije stavbe se lahko uporabi eden od naslednjih dveh tipovanalize:- poenostavljena modalna analiza (ki uporablja spekter odziva in upošteva le osnovno nihajnoobliko) za stavbe, ki ustrezajo merilom člena 3.3.2,- modalna analiza (tu je mišljena modalna analiza z uporabo spektra odziva in z upoštevanjemveč nihajnih oblik), ki je uporabna za vse tipe stavb (glej 3.3.3).(4)Alternativno se poleg teh dveh osnovnih metod lahko uporabljajo tudi druge metode analizekonstrukcij, kot so:- analiza s spektri moči,- (nelinearna) analiza časovnega poteka odziva,- analiza v frekvenčnem območju.Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, podani v odstavkih (5) in (6) in v 3.3.4.(5)Nelinearna analiza se lahko uporablja, če je opravljena ob upoštevanju ustreznih podatkov ogibanju tal, ustreznega konstitutivnega modela, ustrezne metode za interpretacijo rezultatov analize inustreznih zahtev, ki jih mora izpolniti konstrukcija.(6)PČe se uporablja nelinearna analiza, je treba amplitude pospeškov tal, dobljenih za referenčnopovratno dobo (glej člen 4.3.2 v EC8/1-1), pomnožiti s faktorjem pomembnosti γi (glej 3.7).3.3.2Poenostavljena modalna analiza3.3.2.1Splošno(1)PTa tip analize se lahko uporablja za stavbe, ki ji
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.