SIST EN 12354-4:2001
(Main)Building Acoustics - Estimation of acoustic performance of buildings from the performance of elements - Part 4: Transmission of indoor sound to the outside
Building Acoustics - Estimation of acoustic performance of buildings from the performance of elements - Part 4: Transmission of indoor sound to the outside
This European Standard describes a calculation model for the sound power level radiated by the envelope of a building due to airborne sound inside that building, primarily by means of measured sound pressure levels inside the building and measured data which characterize the sound transmission by the relevant elements and openings in the building envelope, form the basis for the calculation of the sound pressure level at a chosen distance from a building as a measure for the acoustic performance of buildings.
Bauakustik - Berechnung der akustischen Eigenschaften von Gebäuden aus den Bauteileigenschaften - Teil 4: Schallübertragung von Räumen ins Freie
Diese Europäische Norm beschreibt ein Berechnungsmodell für den Pegel der von der Außenfläche eines Gebäudes infolge von Luftschall im Innern des Gebäudes abgestrahlten Schalleistung. Die Berechnung geschieht hauptsächlich auf der Grundlage von im Gebäude gemessenen Schalldruckpegeln und von Meßdaten, die die Schallübertragung durch die jeweiligen Bauelemente und durch Öffnungen in der Außenfläche kennzeichnen.
Acoustique du bâtiment - Calcul de la performance acoustique des bâtiments a partir de la performance des éléments - Partie 4: Transmission du bruit intérieur a l'extérieur
La présente Norme européenne décrit un modele de calcul du niveau de puissance acoustique rayonné par l'enveloppe d'un bâtiment du fait du bruit aérien a l'intérieur de ce bâtiment principalement a l'aide des niveaux de pression acoustique mesurés a l'intérieur du bâtiment et des données mesurées qui caractérisent la transmission acoustique des éléments et ouvertures de l'enveloppe du bâtiment.
Akustika v stavbah - Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov - 4. del: Prenos zvoka iz notranjosti v okolico
Ta evropski standard opisuje računski model za izračun ravni zvočne moči, ki jo seva fasada stavbe zaradi zvoka v zraku, nastalega znotraj te stavbe, predvsem z merjenjem ravni zvočnega tlaka znotraj stavbe in na podlagi izmerjenih podatkov, ki popisujejo prenos zvoka skozi zidne elemente in odprtine v fasadi stavbe. Te ravni zvočne moči, skupaj s tistimi iz drugih virov v fasadi ali nasproti fasade stavbe, tvorijo osnovo za izračun ravni zvočnega tlaka na izbrani razdalji od stavbe kot merila za akustično
lastnost stavbe. Napoved ravni zvočnega tlaka znotraj stavbe na podlagi poznavanja notranjih virov hrupa ni predmet tega evropskega standarda.
Napoved širjenja zvoka zunaj stavbe ni predmet tega standarda. OPOMBA: Za enostavne pogoje širjenja zvoka je postopek za določanje ravni zvočnega tlaka podan informativno v dodatku E. Ta evropski standard opisuje postopek računskega modela, podaja seznam pomembnih veličin in opredeljuje njihovo uporabnost in omejitve. Namenjen je strokovnjakom s področja akustike in podaja okvire in orodje za izdelavo različne gradbene dokumentacije, upoštevajoč krajevne razmere.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Bauakustik - Berechnung der akustischen Eigenschaften von Gebäuden aus den Bauteileigenschaften - Teil 4: Schallübertragung von Räumen ins FreieAcoustique du bâtiment - Calcul de la performance acoustique des bâtiments a partir de la performance des éléments - Partie 4: Transmission du bruit intérieur a l'extérieurBuilding Acoustics - Estimation of acoustic performance of buildings from the performance of elements - Part 4: Transmission of indoor sound to the outside91.120.20L]RODFLMDAcoustics in building. Sound insulationICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 12354-4:2000SIST EN 12354-4:
...
SLOVENSKI SIST EN 12354-4
STANDARD september 2001
Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti
sestavnih delov – 4. del: Prenos zvoka iz notranjosti v okolico
Building acoustics – Estimation of acoustic performance of buildings from the
performance of elements – Part 4: Transmission of indoor sound to the outside
Acoustique des bâtiments – Calcul de la performance acoustique des bâtiments à
partir de la performance des éléments – Partie 4: Transmission du bruit intérieur à
l'extérieur
Bauakustik – Berechnung der akustischen Eigenschaften von Gebäuden aus den
Bauteileigenschaften – Teil 4: Schallübertragung von Räumen ins Freie
Referenčna oznaka
ICS 91.120.20 SIST EN 12354-4:2001 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in III in od 1 do 27
© 2009-07: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12354-4 (sl), Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz
lastnosti sestavnih delov – 4. del: Prenos zvoka iz notranjosti v okolico, 2001, ima status slovenskega
standarda in je istoveten evropskemu standardu EN 12354-4 (en), Building acoustics – Estimation of
acoustic performance of buildings from the performance of elements – Part 4: Transmission of indoor
sound to the outside, 2000.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12354-4:2000 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo (CEN) CEN/TC 126 Akustične lastnosti gradbenih proizvodov in stavb.
Slovenski standard SIST EN 12354-4:2001 je prevod evropskega standarda EN 12354-4:2000. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski
standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC AKU
Akustika.
Odločitev za privzem tega standarda je dne 1. februarja 2001 sprejel tehnični odbor SIST/TC AKU
Akustika.
ZVEZA S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omenjeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN ISO 140-3:1997 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 3. del: Laboratorijska merjenja izolirnosti
gradbenih elementov pred zvokom v zraku (ISO 140-3:1995)
SIST EN ISO 140-5:1999 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v stavbah in zvočne izolirnosti
stavbnih elementov – 5. del: Terenska merjenja izolirnosti fasadnih
elementov in fasad pred zvokom v zraku (ISO 140-5:1998)
SIST EN 20140-10:1997 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 10. del: Laboratorijsko merjenje izolirnosti
majhnih gradbenih elementov pred zvokom v zraku (ISO 140-
10:1991)
SIST EN ISO 7235:2004 Akustika – Laboratorijski merilni postopki za dušilnike v kanalih in
elementih za dovod in odvod zraka – Dodano dušenje, hrup zaradi
pretoka in padec celotnega tlaka (ISO 7235:2003)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem evropskega standarda EN 12354-4:2000
OPOMBE
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 12354-4:2001
to pomeni “slovenski standard”.
– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 12354-4:2000 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruselj
Belgija
II
---------------------- Page: 2 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
– This national document is identical with EN 12354-4:2000 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
---------------------- Page: 3 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
(Prazna stran)
IV
---------------------- Page: 4 ----------------------
EVROPSKI STANDARD EN 12354-4
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE september 2000
ICS: 91.120.20
Slovenska izdaja
Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih
delov – 4. del: Prenos zvoka iz notranjosti v okolico
Building acoustics – Estimation of Acoustique des bâtiments – Calcul de Bauakustik – Berechnung der
acoustic performance of buildings la performance acoustique des akustischen Eigenschaften von
from the performance of elements – bâtiments à partir de la performance Gebäuden aus den Bauteileigenschaften
Part 4: Transmission of indoor des éléments – Partie 4: Transmission – Teil 4: Schallübertragung von Räumen
sound to the outside du bruit intérieur à l'extérieur ins Freie
Ta evropski standard je CEN sprejel 9. septembra 2000.
Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi
dobi ta standard status nacionalnega standarda brez kakršnihkoli sprememb. Najnovejši seznami teh
nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki se na zahtevo lahko dobijo pri Centralnem
sekretariatu ali kateremkoli članu CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Centralnem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Centralni sekretariat CEN: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 2000 CEN Avtorske pravice imajo vse države članice CEN. Ref. št. EN 12354-4:2000 E
---------------------- Page: 5 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
VSEBINA Stran
Predgovor .4
1 Področje uporabe .5
2 Zveza s standardi .5
3 Relevantne veličine .5
3.1 Veličine za izražanje lastnosti stavb.5
3.1.1 Raven zvočne moči L .5
w
3.1.2 Korekcija usmerjenosti D .6
c
3.2 Veličine za izražanje lastnosti elementov.6
3.2.1 Zvočna izolirnost R.6
3.2.2 Normirana razlika zvočnih ravni elementa D .6
n,c
3.2.3 Dušenje zvoka po vgradnji elementa D.6
3.2.4 Drugi relevantni podatki.6
3.3 Drugi izrazi in veličine.6
3.3.1 Raven zvočnega tlaka L .6
p
3.3.2 Celotno znižanje ravni zaradi širjenja zvoka A .6
tot
3.3.3 Difuzivnost C .6
d
3.3.4 Notranja raven zvočnega tlaka L .6
p,in
3.3.5 Nadomestni točkasti vir .7
4 Računski model.7
4.1 Splošna načela.7
4.2 Določanje nadomestnih točkastih zvočnih virov.8
4.3 Določanje ravni zvočne moči za nadomestni točkasti vir.8
4.4 Določanje korekcije usmerjenosti za nadomestni točkasti vir .9
4.5 Omejitve .10
5 Natančnost .10
Dodatek A (normativni): Seznam simbolov .11
Dodatek B (informativni): Notranje zvočno polje .13
Dodatek C (informativni): Zvočna izolirnost.14
Dodatek D (informativni): Faktor usmerjenosti sevanja zvoka.15
D.1 Ravni viri zvoka.15
D.2 Odprtine .15
Dodatek E (informativni): Poenostavljen model za napovedovanje zunanjih ravni zvočnega tlaka .16
Dodatek F (informativni): Uporaba modela za enoštevilčne podatke .19
F.1 Splošno .19
F.2 Vhodni podatki.19
F.3 Model enoštevilčnega podatka.19
F.4 Omejitve .20
Dodatek G (informativni): Primer izračuna .21
G.1 Gradbene razmere.21
2
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
G.2 Rezultati kompletnega modela .22
G.2.1 Nadomestni točkasti viri.22
G.2.2 Raven zvočne moči .23
G.3 Rezultati poenostavljenega modela.25
Bibliografija .27
3
---------------------- Page: 7 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor CEN/TC 126 Akustične lastnosti gradbenih proizvodov
in stavb, katerega sekretariat vodi AFNOR.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje do marca 2001; nacionalni standardi, ki so z njim v nasprotju, pa morajo
biti umaknjeni najpozneje do marca 2001.
Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne sprejeti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Nemčije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Portugalske,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Ta dokument je prva izdaja standarda, ki ga sestavlja skupina standardov, ki določajo modele
izračunov akustike v stavbah:
1. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku med prostori
2. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom med prostori
3. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
3. del: Izolirnost pred zvokom v zraku iz zunanjosti
4. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
4. del: Prenos zvoka iz notranjosti v okolico
5. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
5. del: Zvočne ravni tehničnih inštalacij in opreme
6. del: Akustika v stavbah – Ocenjevanje akustičnih lastnosti stavb iz lastnosti sestavnih delov –
6. del: Absorpcija zvoka v zaprtih prostorih
Točnost tega standarda samega je težko opredeliti, ker ta tvori le en člen v verigi: raven zvoka v
notranjosti, izsevani zvok in širjenje zvoka na prostem; prva in zadnja postavka nista zajeti v tem
standardu. Točnost se lahko podrobno določi šele z obsežno primerjavo podatkov s terena skupaj z
drugimi napovedovalnimi standardi, tj. s tistimi za širjenje zvoka na prostem. Odgovornost uporabnika
(tj. osebe, organizacije, oblasti) je, da opozori na posledice točnosti, povezane z vsemi merilnimi
postopki in metodami napovedovanja, s tem, da določi zahteve za vhodne podatke in/ali meje
uporabnosti rezultatov ali z uporabo nekaterih drugih popravkov.
Dodatek A je sestavni del tega dela standarda EN 12354, dodatki B, C, D, E, F in G so samo za
informacijo.
4
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
1 Področje uporabe
Ta evropski standard opisuje računski model za izračun ravni zvočne moči, ki jo seva fasada stavbe
zaradi zvoka v zraku, nastalega znotraj te stavbe, predvsem z merjenjem ravni zvočnega tlaka znotraj
stavbe in na podlagi izmerjenih podatkov, ki popisujejo prenos zvoka skozi zidne elemente in odprtine v
fasadi stavbe. Te ravni zvočne moči, skupaj s tistimi iz drugih virov v fasadi ali nasproti fasade stavbe,
tvorijo osnovo za izračun ravni zvočnega tlaka na izbrani razdalji od stavbe kot merila za akustično
lastnost stavbe.
Napoved ravni zvočnega tlaka znotraj stavbe na podlagi poznavanja notranjih virov hrupa ni predmet
tega evropskega standarda.
Napoved širjenja zvoka zunaj stavbe ni predmet tega standarda.
OPOMBA: Za enostavne pogoje širjenja zvoka je postopek za določanje ravni zvočnega tlaka podan informativno v dodatku E.
Ta evropski standard opisuje postopek računskega modela, podaja seznam pomembnih veličin in
opredeljuje njihovo uporabnost in omejitve. Namenjen je strokovnjakom s področja akustike in
podaja okvire in orodje za izdelavo različne gradbene dokumentacije, upoštevajoč krajevne
razmere.
2 Zveza s standardi
Ta evropski standard vsebuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij. Ta
sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša
dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacije le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene
vanj. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje (vključno
z dopolnili).
EN ISO 140-3 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 3. del: Laboratorijska merjenja izolirnosti gradbenih
elementov pred zvokom v zraku (ISO 140-3:1995)
EN ISO 140-5 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v stavbah in zvočne izolirnosti stavbnih
elementov – 5. del: Terenska merjenja izolirnosti fasadnih elementov in fasad
pred zvokom v zraku (ISO 140-5:1998)
EN 20140-10 Akustika – Merjenje zvočne izolirnosti v zgradbah in zvočne izolirnosti
gradbenih elementov – 10. del: Laboratorijsko merjenje izolirnosti majhnih
gradbenih elementov pred zvokom v zraku (ISO 140-10:1991)
EN ISO 7235 Akustika – Laboratorijski merilni postopki za dušilnike v kanalih in elementih za
dovod in odvod zraka – Dodano dušenje, hrup zaradi pretoka in padec
celotnega tlaka (ISO 7235:1991)
3 Relevantne veličine
Simboli, upporabljeni v tem evropskem standardu, so podani v dodatku A.
3.1 Veličine za izražanje lastnosti stavb
3.1.1 Raven zvočne moči L
w
Raven zvočne moči nadomestnega točkastega zvočnega vira.
5
---------------------- Page: 9 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
3.1.2 Korekcija usmerjenosti D
c
Odstopanje, v decibelih, ravni zvočnega tlaka točkastega zvočnega vira v dani smeri od ravni
neusmerjenega točkastega vira, ki proizvaja enako raven zvočne moči.
3.2 Veličine za izražanje lastnosti elementov
3.2.1 Zvočna izolirnost R
Zvočna izolirnost gradbenega elementa za direktni prenos zvoka, kot je opredeljena in določena po
EN ISO 140-3 ali EN ISO 140-5.
3.2.2 Normirana razlika zvočnih ravni elementa D
n,c
Normirana razlika zvočnih ravni majhnega gradbenega elementa, kot je opredeljena in določena po
EN 20140-10.
3.2.3 Dušenje zvoka po vgradnji elementa D
Zmanjšanje ravni zvočne moči na dani lokaciji za elementom po vgradnji elementa v kanal namesto
dela kanala s togimi stenami, kot je opredeljeno in določeno v EN ISO 7235.
OPOMBA: Pri elementih, na katere se ta standard ne nanaša, bi se morale uporabiti ekvivalentne metode.
3.2.4 Drugi relevantni podatki
Za izračune dodatnih podatkov o konstrukcijah je treba poznati, npr.:
– obliko fasade stavbe;
– površine.
3.3 Drugi izrazi in veličine
3.3.1 Raven zvočnega tlaka L
p
Raven zvočnega tlaka na določenem sprejemnem mestu zunaj stavbe zaradi zvoka, nastalega znotraj
stavbe, in z viri, ki so povezani s stavbo, kot se normalno določi z meritvami glede na lokalne zahteve
(specifično ustrezno mesto, čas integracije in pogoje vira).
Raven zvočnega tlaka je normalno A-vrednotena.
3.3.2 Celotno znižanje ravni zaradi širjenja zvoka A
tot
Razlika ravni med izsevano zvočno močjo in zvočnim tlakom na mestu z razdaljo d od fasade stavbe
zaradi vseh učinkov širjenja zvoka, kot so geometrijska divergenca, absorpcija v zraku, učinek tal, ovire itn.
3.3.3 Difuzivnost C
d
Razlika ravni med ravnjo zvočnega tlaka na razdalji 1 m do 2 m od notranje stene opazovanega
gradbenega elementa in ravnjo intenzivnosti vpadlega zvoka pravokotno na ta element.
OPOMBA: Za difuzno polje in odbojne stene je difuzivnost C = –6 dB; za vse druge primere ima C lahko vrednost med
d d
0 dB in –6 dB.
3.3.4 Notranja raven zvočnega tlaka L
p,in
Raven zvočnega tlaka znotraj stavbe 1 m do 2 m od opazovanega elementa ali segmenta fasade stavbe.
OPOMBA: V primeru difuznega zvočnega polja ta sovpada s povprečno ravnjo zvočnega tlaka v difuznem zvočnem polju.
6
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
3.3.5 Nadomestni točkasti vir
Točkasti zvočni vir, katerega izsevana zvočna moč je enaka moči opazovanega segmenta fasade
stavbe.
OPOMBA: Segment je lahko sestavljen iz enega ali več podobnih elementov ali iz ene ali več odprtin.
4 Računski model
4.1 Splošna načela
Celotna raven zvočnega tlaka na sprejemnem mestu, tj. na izbrani razdalji od stavbe, je določena z
naslednjimi prispevki:
– zvoka, ki ga sevajo elementi fasade stavbe zaradi ravni zvočnega tlaka znotraj stavbe;
– zvoka, ki ga sevajo posamezni zvočni viri, pritrjeni v zunanjo fasado stavbe ali nanjo;
– zunanjega širjenja zvoka (učinek razdalje, absorpcija v zraku, učinek tal, ovire, odboji itn.).
Izsevani zvok od fasade stavbe se lahko predstavi s sevanjem enega ali več nadomestnih točkastih
virov. Vsak točkasti vir lahko predstavlja prispevek nekega segmenta fasade stavbe ali skupine
posamičnih točkastih virov. Število točkastih virov, ki je potrebno, da ustrezno nadomesti stavbo, je
odvisno od razdalje vsake sprejemne točke od stavbe in sprememb učinkov širjenja zvoka. Normalno
se fasada stavbe predstavi z vsaj enim točkastim virom za vsako stran, tj. stenami in streho, vendar je
pogosto potrebnih več točkastih virov za vsako stran.
Raven zvočnega tlaka na mestu sprejema zunaj stavbe je določena s prispevki vsakega
nadomestnega točkastega vira po naslednji enačbi:
L = L + D − A (1)
p W c tot
pri tem so:
L raven zvočnega tlaka na sprejemnem mestu zunaj stavbe zaradi sevanja zvoka od
p
nadomestnega točkastega vira, v dB
L raven zvočne moči nadomestnega točkastega vira, v dB
W
D korekcija usmerjenosti za nadomestne točkaste vire v smeri sprejemne točke, v dB
c
A celotno zmanjšanje ravni, ki nastane pri potovanju zvoka od nadomestnega točkastega vira do
tot
sprejemne točke, v dB
Računski model, ki je opisan v tem standardu, je omejen na izračun ravni zvočne moči nadomestnih
točkastih virov za elemente stavbe in odprtin v fasadi stavbe na podlagi podatkov za:
– notranjo raven zvočnega tlaka;
– elemente, ki tvorijo fasado stavbe.
Model bo dal tudi indikacije o korekciji usmerjenosti, ki se lahko pričakuje za različne tipe elementov.
Notranja raven zvočnega tlaka bo normalno enaka ekvivalentni ravni zvočnega tlaka znotraj
specificiranega časa merjenja, ki je izbran glede na ustrezne zahteve. Vendar se lahko uporabijo tudi
druge vrste ravni, npr. največja raven. Izračun notranje ravni zvočnega tlaka ni predmet tega
evropskega standarda.
Izračun prispevka posameznih točkastih virov ni predmet tega evropskega standarda.
Celotno zmanjšanje A zaradi učinkov širjenja zvoka, potrebno za napoved ravni zvočnega tlaka na
tot
mestu sprejema, se lahko oceni na podlagi obstoječih metod za zunanje širjenje zvoka, zasnovanih na
principu točkastega vira. Izračun teh učinkov širjenja zvoka ni predmet tega evropskega standarda.
7
---------------------- Page: 11 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
OPOMBA: Ena takšnih metod je podana v ISO 9613-2, kjer je celotno zmanjšanje zvoka označeno z A. Celotno
zmanjšanje sledi iz seštevkov zmanjšanja zaradi različnih učinkov širjenja zvoka, kot so geometrijska
divergenca, absorpcija v zraku, učinek tal, ovire itn.
Za enostavne pogoje širjenja zvoka je postopek za določanje ravni zvočnega tlaka podan v dodatku E.
4.2 Določanje nadomestnih točkastih zvočnih virov
Elementi, ki prispevajo k izsevanemu zvoku, se delijo v dve skupini:
– ravni viri zvoka, kot so strukturni elementi fasade stavbe, to so stene, streha, okna, vrata,
2
vključno z majhnimi deli stavbe s površino, manjšo od 1 m , kot so rešetke in odprtine;
2
– večje odprtine s površino 1 m ali več, to so velike prezračevalne odprtine, odprta vrata, odprta
okna.
Za izračun širjenja zvoka zunaj stavbe je vsak element lahko predstavljen z nadomestnim točkastim
zvočnim virom. Stavbo pa je mogoče tudi razdeliti v večje segmente, ki so spet predstavljeni z
nadomestnim točkastim zvočnim virom. Pri razdelitvi se uporabljajo naslednja pravila:
– širjenje zvoka do najbližjih sprejemnih točk, ki so predmet zanimanja (A ), je enako za vse
tot
elemente segmenta;
– razdalja do najbližje sprejemne točke, ki je predmet zanimanja, je večja od dvakratne največje
dimenzije segmenta;
– za elemente v segmentu se uporabljajo isti napotki.
Če eden ali več teh pogojev ni izpolnjenih, se izberejo drugačni segmenti, na primer manjši segmenti,
dokler ti pogoji niso izpolnjeni.
Če v modelu širjenja zvoka ni specificirano drugače, se točkasti vir, ki predstavlja pokončni element,
postavi na polovico širine segmenta in na 2/3 višine segmenta; za vse druge segmente je položaj v
sredini segmenta.
4.3 Določanje ravni zvočne moči za nadomestni točkasti vir
Za vsak segment se določi raven zvočne moči na podlagi naslednjih vhodnih podatkov:
– notranje ravni zvočnega tlaka: L ;
p,in
– zvočne izolirnosti velikega elementa stavbe i na fasadi stavbe: R ;
i
– normirane razlike zvočne ravni majhnega elementa i: D ;
n,e,i
– dušenja zvoka po vgradnji dušilnega elementa za odprtino i: D ;
i
– površine elementa stavbe ali odprtine i: S .
i
Za segment strukturnih elementov zunanje fasade stavbe se raven zvočne moči nadomestnega
zvočnega vira določi z:
S
L = L + C − R'+10log (2)
w p,in d
S
o
pri tem so:
L raven zvočne moči na razdalji 1 m do 2 m od notranjega segmenta, v dB
p,in
C faktor difuzivnosti za notranje zvočno polje pri segmentu, v dB
d
R' gradbena zvočna izolirnost za segment, v dB
2
S površina segmenta, v m
2 2
S referenčna površina, v m ; S = 1 m
o o
8
---------------------- Page: 12 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
Gradbena zvočna izolirnost za segment sledi iz podatkov za sestavljene elemente i:
mnm+
⎡ ⎤
S A −D /10
−R /10
i o n,e,i
i
R' = −10log 10 + 10 (3)
∑∑
⎢ ⎥
S S
i1=1 i=m+
⎣ ⎦
pri tem so:
R zvočna izolirnost elementa i, v dB
i
2
S površina elementa i, v m
i
D razlika ravni zvočnega tlaka za majhen element i, v dB
n,e,i
2 2
A referenčna absorpcijska površina, v m ; A = 10 m
o o
m število velikih elementov segmenta
n število majhnih elementov segmenta
Informacija o notranji ravni zvočnega tlaka in difuzivnosti zvočnega polja je podana v dodatku B,
zasnovana je na tipu zaprtega prostora in notranjih pogojih za elemente fasade stavbe.
OPOMBA 1: V primeru idealno difuznega zvočnega polja in neabsorpcijskih elementov je Cd = –6 dB; za industrijske
prostore in segmente, ki so na notranji strani neabsorbirajoči, je vrednost Cd = –5 dB na splošno primernejša.
OPOMBA 2: Prispevek strukturalnega zvoka k izsevanemu zvoku ni vključen v ta model. Ta bi bil v grobem lahko vključen
prek prirejene zvočne izolirnosti; nekateri primeri so podani v dodatku C.
Informacija o zvočni izolirnosti, primerni za uporabo, je podana v dodatku C.
Za segmente odprtin se raven zvočne moči za nadomestni zvočni vir določi z naslednjo enačbo:
o
S
i
−D /10
(4)
L = L + C +10log 10
w p,in d
∑
S
i=1
pri tem so:
2
S površina odprtine i, v m
i
2
S površina segmenta, ki predstavlja celotno površino odprtine v tistem elementu, v m
D dušenje zvoka po vgradnji dušilnega elementa za odprtino i, v dB
i
o število odprtin v segmentu
Izračun ravni zvočne moči se izvaja v frekvenčnih pasovih, ki so dobljeni iz akustičnih podatkov za
elemente v frekvenčnih pasovih (terčnih ali oktavnih). Izračun se izvaja vsaj za oktavne pasove od 125 Hz
do 2000 Hz ali za terčne pasove od 100 Hz do 3150 Hz.
OPOMBA 3: Izračuni se lahko razširijo na višje ali nižje frekvence, če so na voljo akustični podatki za to širše frekvenčno
območje. Vendar pa zlasti za nižje frekvence trenutno ni informacij z natančnostjo teh izračunov.
OPOMBA 4: Za grobe izračune zadošča, da se uporabijo model neposredno za A-vrednotene ravni in enoštevilčni podatki za
lastnosti akustičnih elementov po EN ISO 717-1. Navodila za to so podana v dodatku F.
4.4 Določanje korekcije usmerjenosti za nadomestni točkasti vir
Korekcija usmerjenosti D vsebuje naravno usmerjenost sevalnih elementov in odprtin, podanih z
c
mero usmerjenosti D. Ta lahko vsebuje tudi učinek bližine površin (odboja in zaslonitve), podanih z
I
mero prostorskega kota D .
Ω
Za dano smer je korekcija usmerjenosti podana z naslednjim izrazom:
4π
D = D + D = D +10 log (5)
c I Ω I
Ω
pri tem je:
Ω prostorski kot, pod katerim se sevanje zgodi, v steradianih
9
---------------------- Page: 13 ----------------------
SIST EN 12354-4 : 2001
Ali bo prostorski kot vključen v korekcijo usmerjenosti ali ne, je odvisno od modela širjenja, ki se
uporabi. Če se upoštevajo odboji na tleh in drugih površinah z namišljenimi viri, je mera prostorskega
kota D = 0 dB. Če pa je odbojna površina sama fasada stavbe, je v mero prostorskega kota
Ω
priporočljivo vključiti tudi učinek teh površin. V dani korekciji usmerjenosti je treba vrednost vključene
mere prostorskega kota jasno naznačiti.
Informacija o korekciji usmerjenosti je podana v dodatku D.
4.5 Omejitve
Čeprav imajo veliki homogeni elementi stavbe, npr. celotna toga stena, lahko specifične sevalne
usmeritve s poudarjeno določeno usmerjenostjo, ti učinki niso upoštevani v modelu.
Morebitni prispevek strukturalnega zvoka, ki ga povzročajo stroji v stavbi, ni vključen v ta
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.