SIST EN 24006:2002

Measurement of fluid flow in closed conduits - Vocabulary and symbols (ISO 4006:1991)

Migrated from Progress Sheet (TC Comment) (2000-07-10): ISO 4006

Durchflußmessung von Fluiden in geschlossenen Leitungen - Begriffe und Formelzeichen (ISO 4006:1991)

Diese Internationale Norm definiert die Begriffe im Bereich der Durchflussmessung von Fluiden in geschlossenen Leitungen und legt die zugehörigen Formelzeichen fest. Begriffe, die in die folgenden Kategorien gehören, werden nicht behandelt: a) selbstverständliche Begriffe; b) Begriffe, die nicht für diesen speziellen Bereich gelten, besonders die, die s sich auf die Durchflussmessung in offenen Gerinnen beziehen (siehe ISO 772); c) Begriffe, von sehr speziellen Messverfahren und daher nicht Gegenstand der Normung sein können.

Mesure de débit des fluides dans les conduites fermées - Vocabulaire et symboles (ISO 4006:1991)

La présente Norme internationale définit les termes préconisés en matière de débit des fluides dans les conduites fermées et donne leurs symboles correspondants. Il a été jugé nécessaire d'exclure les termes des catégories suivantes: a) ceux qui sont évidents par eux-mêmes; b) ceux qui ne s'appliquent pas aux présents travaux, en particulier ceux qui se rapportent plus spécifiquement à l'écoulement en canaux découverts (voir ISO 772); c) ceux qui se rapportent à des méthodes de mesurage très particulières ne pouvant faire l'objet d'une normalisation.

Meritve pretoka tekočin v zaprtih cevovodih – Slovar in simboli (ISO 4006:1991)

V tem mednarodnem standardu so opredeljeni izrazi in njihovi ustrezni simboli, ki se uporabljajo pri meritvah pretoka tekočin v zaprtih cevovodih.
Izključeni so izrazi, ki spadajo v eno od kategorij:
a)   izrazi, ki so očitni;
b)   izrazi, ki niso povezani posebej s tem področjem, še posebej tisti v zvezi s pretokom tekočin v strugah (glej ISO 772);
c)   izrazi v zvezi s posebnimi merilnimi metodami in ne morejo biti standardizirani.

General Information

• Status: Published
• Publication Date: 31-May-2002
• ICS: 01.040.17 - Metrology and measurement. Physical phenomena (Vocabularies)
• ICS: 17.120.10 - Flow in closed conduits
• Technical Committee: IMIN - Measurement instruments
• Current Stage: 6100 - Translation of adopted SIST standards (Adopted Project)
• Start Date: 01-Nov-2006
• Due Date: 01-Nov-2006
• Completion Date: 01-Nov-2006
• Ref Project: EN 24006:1993 - Measurement of fluid flow in closed conduits - Vocabulary and symbols (ISO 4006:1991)

Overview

SIST EN 24006:2002, titled Measurement of fluid flow in closed conduits - Vocabulary and symbols (ISO 4006:1991), is a key standard developed by the European Committee for Standardization (CEN). This standard provides a harmonized vocabulary and set of symbols used specifically for the measurement of fluid flow in closed conduits such as pipes and ducts. It aligns with the international ISO 4006:1991 standard to ensure consistency and clarity in technical communication and documentation related to fluid flow measurement.

The standard is essential for engineers, metrologists, and technical professionals involved in fluid dynamics, hydrometry, and process industries where accurate flow measurement is critical. By standardizing terminology and symbols, EN 24006 facilitates clearer understanding, improved interoperability, and reduced errors in design, calibration, and reporting.

Key Topics

• Vocabulary for Fluid Flow Measurement
  Defines precise terms related to measuring flow rates of liquids and gases inside closed conduits, avoiding ambiguity.

• Symbols and Notations
  Establishes universally accepted symbols for quantities and variables such as velocity, flow rate, pressure, and other hydrodynamic parameters.

• Measurement Principles
  Supports understanding of fundamental physical phenomena involved in flow measurement, aiding selection and application of suitable instruments.

• Standardization Alignment
  Ensures compatibility with international standards (ISO 4006:1991), promoting global consistency in fluid flow metrology.

Applications

SIST EN 24006:2002 is widely applicable across industries and disciplines requiring precise fluid flow measurement and control, including:

• Water and Wastewater Management
  Accurate monitoring of liquid flows in treatment plants and distribution networks.

• Oil and Gas Pipelines
  Ensuring reliable measurement of petroleum and natural gas flow volumes for operational efficiency and safety.

• Chemical and Process Engineering
  Control and assessment of fluid transport in reactors, heat exchangers, and production lines.

• HVAC Systems
  Measurement and regulation of air and fluid flow in ventilation and heating systems.

• Metrology Laboratories
  Calibration of flowmeters and validation of measurement devices under standardized terminology.

Adopting the vocabulary and symbols detailed in EN 24006 helps professionals maintain accuracy in reporting, reduce misunderstandings during project execution, and streamline communication between multidisciplinary teams.

Related Standards

To gain comprehensive coverage of fluid flow measurement principles and practices, users should consider complementary standards such as:

• ISO 5167 - Measurement of fluid flow by means of pressure differential devices inserted in circular cross-section conduits.

• EN ISO 7498-2 - Information technology - Open Systems Interconnection (OSId) Reference Model, which may apply for data interchange involving flow measurement systems.

• IEC 60050-351 - International Electrotechnical Vocabulary - Measurement of fluid flow in closed conduits.

• ISO 9951 - Methods for calibrating velocity meters used in closed conduits.

The integration of EN 24006 vocabulary with these protocols ensures a comprehensive framework for fluid flow measurement, from terminology to instrumentation and calibration.

---

By implementing SIST EN 24006:2002, organizations enhance their technical documentation quality, improve cross-border standard compliance, and support efficient operational workflows involving fluid flow in closed conduits. This is crucial for optimizing process control, reducing costs, and adhering to international quality and safety requirements.

Standards Content (Sample)

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Durchflußmessung von Fluiden in geschlossenen Leitungen - Begriffe und Formelzeichen (ISO 4006:1991)Mesure de débit des fluides dans les conduites fermées - Vocabulaire et symboles (ISO 4006:1991)Measurement of fluid flow in closed conduits - Vocabulary and symbols (ISO 4006:1991)17.120.10Pretok v zaprtih vodihFlow in closed conduits01.040.17Meroslovje in merjenje. Fizikalni pojavi (Slovarji)Metrology and measurement. Physical phenomena (Vocabularies)ICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 24006:1993SIST EN 24006:2002en,fr01-junij-2002SIST EN 24006:2002SLOVENSKI
STANDARD
SIST EN 24006:
...

SLOVENSKI SIST EN 24006
STANDARD
junij 2002
Meritve pretoka tekočin v zaprtih cevovodih – Slovar in simboli

(ISO 4006:1991)
Measurement of fluid flow in closed conduits – Vocabulary and symbols
(ISO 4006:1991)
Mesure de debit de fluides dans les conduites fermees – Vocabulaire et
symboles (ISO 4006:1991)
Durchflußmessung von Fluiden in geschlossenen Leitungen – Begriffe und
Formelzeichen (ISO 4006:1991)
Referenčna oznaka
ICS 01.040.17, 17.120.10 SIST EN 24006:2005 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 50

© 2006-11: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 24006 : 2002
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 24006 (sl), Meritve pretoka tekočin v zaprtih cevovodih – Slovar in simboli
(ISO 4006:1991), 2002, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN
24006 (en), Measurement of fluid flow in closed conduits – Vocabulary and symbols
(ISO 4006:1991), 1993-06.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 24006:1993 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 244 Merjenje pretoka tekočin v zaprtih kanalih, ki je trenutno v mirovanju.
Slovenski standard SIST EN 24006:2002 je prevod evropskega standarda EN 24006:1993. V primeru
spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC MIN Merilni
instrumenti.
ZVEZA Z DRUGIMI STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omenjeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:

SIST EN ISO 772:2002 Hidrometrične določbe – Slovar in simboli (ISO 772:1996)
SIST EN ISO 5167-1:2004 Merjenje pretoka fluida na osnovi tlačne razlike, povzročene z
napravo, vstavljeno v polno zapolnjen vod s krožnim prerezom –
1. del: Splošna načela in zahteve (ISO 5167-1:2003).
OSNOVA ZA PRIVZEM
– EN 24006:1993 (en)
PREDHODNA IZDAJA
– SIST ISO 4006:1996 (en)
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 24006:1993 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 24006:1993 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II
EVROPSKI STANDARD EN 24006
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM junij 1993
ICS:  01.040.17; 17.120.10
Slovenska izdaja
Meritve pretoka tekočin v zaprtih cevovodih –
Slovar in simboli (ISO 4006:1991)

Measurement of fluid flow in Mesure de debit de fluides dans Durchflußmessung von
closed conduits – Vocabulary les conduites fermees – Fluiden in geschlossenen
and symbols (ISO 4006:1991) Vocabulaire et symboles Leitungen – Begriffe und
(ISO 4006:1991) Formelzeichen
(ISO 4006:1991)
Ta evropski standard je CEN odobril 18. junija 1993.
Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Najnovejši seznami teh nacionalnih standardov z njihovimi bibliografskimi podatki se na zahtevo lahko
dobijo pri Upravnem centru ali katerikoli članici CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo ter prijavijo pri Upravnem centru CEN,
veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Grčije,
Islandije, Irske, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Španije, Švedske,
Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation

Upravni center: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 2003 CEN Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN. Ref. št. EN 24006:2003 E

SIST EN 24006 : 2002
VSEBINA Stran
Predgovor .3
Uvod .4
1 Predmet standarda.5
2 Simboli.5
3 Indeksi .7
4 Splošni pojmi v mehaniki tekočin .8
5 Negotovosti.11
6 Splošni pojmi, povezani z merilnimi napravami .16
7 Merilniki, ki delujejo na načelu tlačne razlike .17
8 Meritve kritičnega pretoka .22
9 Hitrostne pretočne metode.24
10 Metode s sledenjem .25
11 Elektromagnetne metode .26
12 Tehtalne in volumetrijske metode.27
13 Metode z namerno ustvarjeno nestabilnostjo.31
14 Metode s spreminjanjem prostora.33
15 Ultrazvočne merilne metode.37
16 Druge metode.39
17 Merilniki z izpodrivno prostornino (za merjenje prostornine tekočin).40
Dodatek A: Bibliografija .43
Abecedni seznam slovenskih izrazov .44
Abecedni seznam angleških izrazov .47
SIST EN 24006 : 2002
PREDGOVOR
ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) je svetovna zveza nacionalnih organov za
standarde (članov ISO). Mednarodne standarde ponavadi pripravljajo tehnični odbori ISO. Vsak član
ima pravico sodelovati pri delu tehničnega odbora, če ga zanima tema, za katero je bil ustanovljen.
Sodelujejo lahko tudi vladne in nevladne mednarodne organizacije, povezane z ISO. V vseh zadevah,
ki so povezane s standardizacijo v elektrotehniki, ISO tesno sodeluje z Mednarodno elektrotehnično
komisijo (IEC).
Osnutki mednarodnih standardov, ki jih sprejmejo tehnični odbori, se pošljejo vsem članom v
glasovanje. Za objavo mednarodnega standarda je treba dobiti soglasje najmanj 75 odstotkov članov,
ki se udeležijo glasovanja.
Mednarodni standard ISO 4006 je pripravil tehnični odbor ISO/TC 30 Meritve pretoka tekočin v zaprtih
cevovodih.
Druga izdaja razveljavlja in nadomešča prvo izdajo (ISO 4006:1977), ki je tehnično revidirana.

Dodatek A tega mednarodnega standarda je le informativen.
SIST EN 24006 : 2002
UVOD
Pri pripravi tega mednarodnega standarda sta bili upoštevani dve načeli, kjer je bilo to mogoče:

1) standardizirati ustrezne izraze in simbole, pri čemer se ne upoštevajo neustrezni, tudi če so se v
preteklosti uporabljali;
2) opustiti vse izraze in simbole, ki imajo v različnih državah različne pomene ali ki imajo za različne
osebe drugačen pomen ali celo več pomenov za iste osebe v različnih situacijah. Ti izrazi in
simboli so zamenjani z enopomenskimi simboli in izrazi.

SIST EN 24006 : 2002
Meritve pretoka tekočin v zaprtih cevovodih – Slovar in simboli

1 Predmet standarda
V tem mednarodnem standardu so opredeljeni izrazi in njihovi ustrezni simboli, ki se uporabljajo pri
meritvah pretoka tekočin v zaprtih cevovodih.

Izključeni so izrazi, ki spadajo v eno od kategorij:
a) izrazi, ki so očitni;
b) izrazi, ki niso povezani posebej s tem področjem, še posebej tisti v zvezi s pretokom tekočin v
strugah (glej ISO 772);
c) izrazi v zvezi s posebnimi merilnimi metodami in ne morejo biti standardizirani.

2 Simboli
Referenčna Ustrezna
1) 2)
Količina Simbol Mera
številka enota SI
2 2
4.10 Prečni prerez cevovoda A L m
3)
–3
10.3 Koncentracija sledila C kg/m
ML
4)
7.17 Koeficient pretoka C
4)
8.2 Funkcija kritičnega pretoka C
*
4)
8.3 Koeficient kritičnega pretoka C
r
pri realnih plinih
–1
4.16 Hitrost zvoka c LT m/s
2 –2 -1
4.31 Specifična toplota pri stalnem tlaku c J/kg K
L T Θ
p
2 –2 -1
4.31 Specifična toplota pri stalni prostornini c L T Θ J/kg K
v
7.16 Premer, odvisen od pogojev delovanja: D L m
– krožnega prereza cevovoda,
– merilnega dela cevovoda pred merilno
zaslonko ali šobo,
– vstopnega cilindra Venturijeve cevi
4.9 Hidravlični premer D L m
h
7.16 Premer zaslonke ali premer grla na merilnem d L m
7.17 zaznavalu pri obratovalnih pogojih; premer glave
Pitotove merilne cevi
4)
7.16 faktor dotočne hitrosti E
4)
Relativna negotovost E
4)
Absolutna negotovost e
–1 –1
4.17 Frekvenca f T s
–2 2
Pospešek sile teže g LT m/s
4.19 Enakovredna hrapavost stene k L m
4.15 Dolžina l L m
4.33 Molska masa tekočine M M kg/mol
5)
5.9 Srednja vrednost populacije m
4)
4.16 Machovo število Ma
SIST EN 24006 : 2002
Referenčna Ustrezna
1) 2)
Količina Simbol Mera
številka enota SI
5)
5.9 Velikost populacije N
4)
10.4 Razmerje (stopnja) razredčitve N
4)
5.5.1 Velikost vzorca n
–1 –2
4.11.1 Absolutni statični tlak tekočine p ML T Pa
–1 –2
4.20 Tlačna razlika ML T Pa
∆p
–1
4.1.1 Masni pretok q ,(q) MT kg/s
m
3 –1 3
4.1.2 Prostorninski pretok q ,(Q) L T m /s
v
2 –2 -1
4.33 Plinska konstanta R J/mol K
ML T Θ
Polmer R L m
4)
5.2 Rezultat preskusa R
4.18 Aritmetični srednji odmik profila (hrapavosti) R L m
a
4.9 Hidravlični polmer R L m
h
4)
4.15 Reynoldsovo število:
– glede na D Re
D
Re
– glede na d
d
4)
4.17 Strouhalovo število Sr
5)
5.9 Eksperimentalni standardni odmik s
5)
5.22 Standardni pogrešek ocene s
R
Absolutna temperatura tekočine T K
Θ
4)
5.25 Studentova t-porazdelitev t
4)
5.26 Negotovost U
–1
4.7 Srednja aksialna hitrost tekočine U LT m/s
4)
5.26.1 Naključna negotovost U
r
4)
5.26.2 Sistematična negotovost U
s
+ – 4)
Slika 2 Zgornja in spodnja meja nesimetrične negotovosti U ,U
–1
4.21 Strižna hitrost u* LT m/s
–1
4.17 Lokalna hitrost tekočine v LT m/s
4)
4.8 Brezdimenzijska hitrost v*
–1
Komponenta lokalne hitrosti, vzporedna z osjo cevi v LT m/s
x
4)
5.11 Utež meritve w
i
4)
7.15 Akustično razmerje X
4)
7.13 Razmerje tlačne razlike x
4)
5.1 Povprečna vrednost (spremenljivke x)
x
4)
5.11.1 Tehtana aritmetična sredina; tehtano povprečje
x
w
4)
9.1 Indeks asimetrije Y
Razdalja od točke merjenja do stene y L m
4)
Brezdimenzijska razdalja od točke merjenja do y*
stene
4)
4.33 Faktor stisljivosti Z
SIST EN 24006 : 2002
Referenčna Ustrezna
1) 2)
Količina Simbol Mera
številka enota SI
4)
7.18 Pretočno število
α
4)
4.10 Koeficient kinetične energije
α
4)
7.4 Razmerje premerov β
4)
4.31 Razmerje specifičnih toplot γ
4)
7.19 Faktor raztezanja
ε
Temperatura tekočine, v stopinjah Celzija °C
θ Θ
4.6 Kot med vektorjem lokalne hitrosti in osjo cevovoda θ rad
4)
5.2 Faktor občutljivosti (vpliva)
θ
x
4)
4.32 Eksponent izentrope
κ
4)
4.20 Koeficient trenja λ
–1 –1
Dinamična viskoznost tekočine µ (αλι η) ML T Pa s
2 –1 2
4.15 Kinematična viskoznost tekočine L T m /s
ν
4)
5.7 Število stopenj prostosti
ν
–3 3
4.32 Gostota tekočine ρ ML kg/m
4)
7.14 Tlačno razmerje
τ
–1 –2
4.21 Strižna napetost ML T Pa
τ
ο
Kot divergentnega dela rad
ϕ
Kot med vektorjem lokalne hitrosti in osjo merilne ϕ rad
naprave
1)
Simboli v oklepajih niso zaželeni.
2)
M = masa, L = dolžina, T = čas, Θ = temperatura.
3)
Koncentracija se lahko izrazi tudi brezdimenzijsko.
4)
Brezdimenzijska veličina.
5)
Merska enota tega parametra je merska enota veličine, na katero se nanaša.

3 Indeksi
Pomen Simbol
Natočna smer 1
Odtočna smer 2
Efektivno e
Največ max
Najmanj min
Nazivno n
Ostanek R
Naključno r
Pri stalni entropiji S
Sistematično s
Prehodno t
SIST EN 24006 : 2002
4 Splošni pojmi v mehaniki tekočin

4.1 Pretok (tekočine): Količnik med količino tekočine, ki teče skozi prerez cevovoda, in časom,
potrebnim za pretok te količine.

4.1.1 Masni pretok, q : Pretok, kjer je količina tekočine izražena z maso.
m
4.1.2 Prostorninski pretok, q : Pretok, kjer je količina tekočine izražena s prostornino.
V
4.2 Časovno povprečni pretok tekočine: Srednja vrednost pretoka v časovnem intervalu.

4.3 Porazdelitev hitrosti: Vzorec aksialnih vektorjev lokalnih hitrosti pretoka v prerezu cevovoda.

4.3.1 Popolna porazdelitev hitrosti: Porazdelitev hitrosti pretoka tekočine, ki se od prereza do
prereza ne spreminja. Ponavadi se doseže na koncu dovolj dolgega ravnega cevovoda.

4.3.2 Prava porazdelitev hitrosti: Porazdelitev hitrosti, ki je dovolj podobna popolni porazdelitvi
hitrosti, da je mogoča dovolj točna meritev pretoka.

4.4 Profil hitrosti: Grafični prikaz porazdelitve hitrosti.

4.5 Vrtinčasti pretok: Pretok z aksialno in krožno komponento hitrosti.

4.6 Kot vrtinca, θ: Kot med vektorjem lokalne hitrosti v določeni točki prereza in osjo cevovoda. Kot
vrtinca se po pretočnem prerezu spreminja.

4.7 Srednja aksialna hitrost tekočine, U: Razmerje med prostorninskim pretokom (integral aksialnih
komponent lokalnih hitrosti v pretočnem prerezu) in površino merjenega prereza.

4.8 Brezdimenzijska (relativna) hitrost, v*: Razmerje med hitrostjo pretoka v dani točki in
referenčno hitrostjo, merjeno v istem času, ki je lahko hitrost v določeni točki (na primer hitrost na
sredini cevovoda) ali pa srednja aksialna hitrost tekočine.

4.9 Hidravlični premer, D : Štirikratni količnik površine omočenega prereza in omočenega obsega
h
cevovoda.
OPOMBA 1: Če je cevovod poln, je hidravlični premer enak notranjemu premeru cevovoda.
OPOMBA 2: Uporablja se tudi hidravlični polmer, R , ki je enak količniku površine omočenega prereza in omočenega
h
obsega (D = 4 R ).
h h
4.10 Koeficient kinetične energije, α: Koeficient se določi po enačbi:

1 v
⎛⎞
α= dA
⎜⎟
∫∫
AU
⎝⎠
A
kjer je:
dA diferencialni element površine prereza
A površina prereza pretoka
(Pri večini napeljav v praksi je številčna vrednost α od 1,0 do 1,2.)

4.11 Statični tlak: Tlak, ki bi bil izmerjen, če bi se opazovalec gibal skupaj s tekočino.

4.11.1 Absolutni statični tlak tekočine, p: Izmerjeni statični tlak tekočine glede na popolni vakuum.

SIST EN 24006 : 2002
4.11.2 Nadtlak: Razlika med absolutnim statičnim tlakom tekočine in atmosferskim tlakom v istem
času in na istem kraju meritve.

4.12 Dinamični tlak
4.12.1 Dinamični tlak delca tekočine: Za delec tekočine na tokovnici je to porast tlaka nad statičnim
tlakom, ki nastane zaradi popolne izentropne preobrazbe kinetične energije tekočine v tlačno energijo.
Če je tekočina nestisljiva, je dinamični tlak enak 1/2 ρ v .

4.12.2 Srednji dinamični tlak v prerezu: Razmerje med močjo tekočine, ki teče skozi prerez v obliki
kinetične energije, in prostorninskim pretokom. Če je tekočina nestisljiva, se lahko izrazi kot α ⋅ 1/2 ρ
U .
4.13 Celotni tlak: Vsota nadtlaka in dinamičnega tlaka.

OPOMBA: Če tekočina miruje, imata nadtlak in celotni tlak enako vrednost.
4.14 Zastojni tlak: Tlak, ki opisuje stanje tekočine, ko se vsa njena kinetična energija spremeni v
tlačno energijo. Enak je vsoti absolutnega statičnega tlaka in dinamičnega tlaka.

OPOMBA: Če tekočina miruje, imata absolutni statični tlak in zastojni tlak enako vrednost.

Slika 1: Grafična predstavitev izrazov v zvezi s tlakom

4.15 Reynoldsovo število, Re: Brezdimenzijski parameter, ki izraža razmerje med vztrajnostnimi in
viskoznimi silami. Podano je z enačbo:

Ul
Re =
ν
kjer je:
U srednja aksialna hitrost tekočine v določenem območju
l značilna dimenzija sistema, v katerem proces poteka
ν kinematična viskoznost tekočine

OPOMBA: Ob Reynoldsovem številu je treba navesti tudi značilno dimenzijo sistema (na primer premer cevovoda, premer
odprtine merilne zaslonke, premer glave Pitotove merilne cevi ipd.).
4.16 Machovo število, Ma: Razmerje med srednjo aksialno hitrostjo tekočine in hitrostjo zvoka v
tekočini ob dani temperaturi in tlaku. Podano je z enačbo:

U
Ma =
c
SIST EN 24006 : 2002
4.17 Strouhalovo število, Sr: Brezdimenzijski parameter, ki se nanaša na frekvenco f generiranja ali
odlepljanja vrtincev, ki jo povzroča telo z značilno dimenzijo l ob hitrosti tekočine v. Podano je z enačbo:

fl
Sr =
v
4.18 Aritmetični srednji odmik profila (hrapavosti), Ra: Aritmetična sredina absolutnih vrednosti
odstopanja profila znotraj vzorčne dolžine. Ima dimenzijo dolžine.

4.19 Enakovredna hrapavost stene, k: Premer medsebojno dotikajočih se kroglastih delčkov na
notranji strani cevovoda, ki povzročijo enak padec tlaka kot dejanska površina stene cevovoda z
enakim notranjim premerom.
4.20 Koeficient trenja, λ: Razmerje med izgubo tlaka na dolžini cevovoda, ki je enaka hidravličnemu
premeru cevovoda, in dinamičnega tlaka, izračunanega na podlagi srednje aksialne hitrosti tekočine.
Podan je z enačbo:
l 1
∆λp = ρ U
D 2
h
4.21 Strižna hitrost, u*: Kvadratni koren količnika strižne napetosti τ in gostote tekočine:
o
τ 0 λ
uU*==
ρ 8
4.22 Stalni pretok: Pretok, v katerem se parametri, kot so hitrost, tlak, gostota in temperatura, ne
spreminjajo s časom in ne vplivajo na točnost meritev.

OPOMBA: Stalni pretoki, opazovani v cevovodih, so v praksi pretoki, kjer se ti parametri spreminjajo pri nekih srednjih
časovno neodvisnih vrednostih; imenujejo se »srednji ustaljeni pretoki«.

4.23 Pulzirajoči pretok okoli časovno stalne srednje vrednosti pretoka: Časovno odvisen pretok,
ki ima časovno stalno srednjo vrednost, če je merjen dovolj dolgo.

OPOMBA: Znani sta dve vrsti pulzirajočih pretokov:
– periodično pulzirajoči pretok,
– naključno pulzirajoči pretok.

4.24 Nestalni pretok: Pretok, ki je lahko laminaren ali turbulenten in pri katerem parametri, kot so
hitrost, tlak, gostota in temperatura, nihajo s časom.

OPOMBA: Časovni interval mora biti dovolj dolg, da se lahko zanemarijo naključne komponente turbulentnega pretoka.
4.25 Laminarni pretok: Pretok v pogojih, kjer sile viskoznosti prevladujejo nad silami vztrajnosti.

OPOMBA: Laminarni pretok je lahko nestalen, a se v njem ne pojavi turbulentno mešanje. Primer stalnega laminarnega
pretoka v krožnem prerezu je Poiseuillejev pretok.
4.26 Turbulentni pretok: Pretok v pogojih, kjer sile vztrajnosti prevladujejo nad silami viskoznosti.

OPOMBA: Turbulentni pretok je pretok, v katerem so nepravilne (naključne) fluktuacije hitrosti v času in prostoru dodane
srednji vrednosti pretoka.
4.27 Turbulentni pretok v področju popolne hrapavosti: Pretok v cevovodu z dano relativno
hrapavostjo, ki se pojavi, ko je koeficient trenja λ neodvisen od Reynoldsovega števila Re.

4.28 Prehodni pretok: Pretok med laminarnim in turbulentnim pretokom.

SIST EN 24006 : 2002
OPOMBA: Reynoldsovo število za prehodni pretok newtonske tekočine, ko se nanaša na premer cevovoda, je navadno
med 2.000 in od 7.000 do 12.000, kar je odvisno od hrapavosti cevovoda in drugih dejavnikov.
4.29 Coandajev pojav: Pojav, ki se pojavi, ko se curek tekočine pritegne ali ukloni k trdi površini.

4.30 Dopplerjev pojav: Sprememba frekvence sevanja zaradi relativnega gibanja med primarnim ali
sekundarnim virom in opazovalcem.

4.31 Razmerje specifičnih toplot, γ : Razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično
toploto pri stalni prostornini:

c
p
γ =
c
v
Razmerje se ponavadi spreminja s spremembo temperature in/ali tlaka.

4.32 Eksponent izentrope, κ : Razmerje med relativno spremembo tlaka in ustrezno relativno
spremembo gostote pod pogoji povratne adiabatne (izentropne) spremembe:

ρ⎛⎞∂p
κ =
⎜⎟
p ∂ρ
⎝⎠
s
Za idealni plin je eksponent izentrope enak razmerju specifičnih toplot. To razmerje je v izbranem
integracijskem intervalu stalno.

OPOMBA: Indeks S pomeni »pri stalni entropiji«.
4.33 Faktor stisljivosti, Z: Korekcijski faktor, ki številčno izraža odmik od zakonov idealnih plinov in
obnašanja realnih plinov pri dani temperaturi in tlaku. Podan je z enačbo:

pM
Z =
ρRT
kjer je R molska plinska konstanta, ki znaša 8,314 J/(mol · K).

5 Negotovosti
Definicije v tem poglavju temeljijo na definicijah iz ustreznih standardov iz statistike, toda občasno
celotne statistične definicije niso navedene zaradi njihove praktične uporabe. V nobenem primeru te
definicije ne bodo vzrok za napake v uporabljenih enačbah. Druge podrobnosti so v ISO 3534 in
Mednarodnem slovarju osnovnih in splošnih izrazov s področja meroslovja (International vocabulary
of basic and general terms in metrology (BIPM/IEC/ISO/OIML).

5.1 Povprečna vrednost, x : Aritmetična srednja vrednost odčitkov n veličine x. Povprečna vrednost
x se izračuna z enačbo:
n
x = x
∑ i
n
i =1
5.2 Koeficient občutljivosti (vpliva), θ : Razmerje spremembe v rezultatu R glede na spremembo

x
vhodnega parametra x:
∆R
θ =
x
∆ x
SIST EN 24006 : 2002
V relativnem zapisu je to:
∆R
/
R
θ =
x
∆ x
x
5.3 Frekvenčna porazdelitev, porazdelitev pogostosti: Razmerje med izmerjenimi vrednostmi
spremenljivke in njeno pogostostjo pojavljanja.

5.4 Populacija: Množica obravnavanih pojavov.

5.5 Vzorec: Ena ali več enot, vzetih iz populacije z namenom, da se pridobijo informacije o populaciji,
in možnostjo, da se uporabijo kot podlaga za odločitev v zvezi s populacijo ali procesom, ki jo proizvaja.

5.5.1 Velikost vzorca, n: Število enot, vključenih v vzorec.

5.6 Prava vrednost: Vrednost, ki predstavlja količino, natančno določeno v razmerah, ki obstajajo v
trenutku, ko je količina upoštevana.

To je idealna vrednost, ki jo je mogoče določiti samo v primeru, da so izločeni vsi vzroki za pogrešek
pri meritvi.
5.7 Število stopenj prostosti, ν : Splošno, število opazovanj, zmanjšano za število parametrov.

OPOMBA: Na primer, šteje se, da ima standardni odmik (n – 1) stopenj prostosti, ker je za oceno srednje vrednosti treba
uporabiti eno stopnjo prostosti.
5.8 Odmik: Razlika med vrednostjo količine in standardno oziroma referenčno vrednostjo.

OPOMBA: Še posebej v statistiki je referenčna vrednost pogosto aritmetična srednja vrednost niza meritev.
5.9 Eksperimentalni standardni odmik, s: Za niz meritev n iste merjene veličine je to parameter, ki
določa disperzijo rezultatov in je podan z enačbo:

n
()x − x
∑
i
i =1
s =
n −1
kjer je:
x rezultat i-te meritve
i
x aritmetična srednja vrednost n upoštevanih rezultatov

OPOMBA 1: Eksperimentalni standardni odmik se ne sme zamenjati s standardnim odmikom σ populacije velikosti N in
srednje vrednosti m, določenim z enačbo:
n
()xm−
∑ i
i =1
σ=
N
OPOMBA 2: Če se niz n meritev upošteva kot primer populacije, je s ocena standardnega odmika populacije.
5.9.1 Eksperimentalni standardni odmik srednje vrednosti, s ( x ): Ocena standardnega odmika
aritmetične srednje vrednosti x z upoštevanjem srednje vrednosti m celotne populacije. Podan je z
enačbo:
sx()
sx()=
n
SIST EN 24006 : 2002
5.9.2 Zaokroženi standardni odmik, s
R
Glej 5.22, Standardni pogrešek ocene

5.10 Varianca poskusa, s : Mera razsipanja ali razpona porazdelitve. Oceni se z izračunom vsote
kvadratov odmika meritev okoli sredine, deljene s številom stopenj prostosti:

n
()x − x
∑
i
i =1
s =
n −1
5.10.1 Zaokrožena ocena variance, s : Kvadrat zaokroženega standardnega odmika.
R
5.11 Utež meritve, w: Število, ki izraža stopnjo zaupanja v rezultat meritve določene veličine v
i
primerjavi z rezultatom druge meritve iste veličine.

5.11.1 Tehtana aritmetična sredina, x ; tehtano povprečje, x : Vsota zmnožkov vsake
w w
vrednosti in njene uteži meritve (ki je lahko tudi negativna ali nič), deljena z vsoto uteži meritev. Izračuna
se z enačbo:
n
wx
∑ ii
i =1
x =
w
n
w
∑ i
i =1
5.12 Umerjanje, kalibracija: Skupek operacij, ki pod določenimi pogoji vzpostavijo razmerje med
vrednostmi, zaznanimi z merilno napravo, in odgovarjajočimi znanimi vrednostmi, ki so bile določene z
uporabo etalonov, primernih za merjenje pretokov.

5.12 1 Hierarhična razvrstitev umerjanja

5.12.1.1 Sledljivost: Lastnost rezultata meritev, ki omogoča navezavo na ustrezne etalone, ponavadi
mednarodne ali nacionalne, skozi neprekinjeno verigo primerjav.

5.13 Normalna porazdelitev; Laplace-Gaussova porazdelitev: Verjetnostna porazdelitev zvezne
naključne spremenljivke x tako, da je gostota verjetnosti enaka:

⎡⎤
11⎛⎞xm−
fx()=−exp
⎢⎥
⎜⎟
2 σ
σπ2 ⎝⎠
⎢⎥
⎣⎦
OPOMBA: m je aritmetična srednja vrednost in σ je standardni odmik normalne porazdelitve.
5.14 Metoda najmanjših kvadratov: Tehnika za izračun koeficientov izbrane enačbe, izbrane za
prilagajanje krivulji podatkov. Izhodišče metode najmanjših kvadratov je zmanjševanje vsote
kvadratov odmikov med podatki in krivuljo.

5.15 Regresija: Postopek določanja odvisnosti ene spremenljivke od ene ali več drugih spremenljivk.
Regresija je postopek določanja neznanih konstant predlaganega modela tako, da so napovedi
modela kolikor je mogoče blizu podatkom. “Kolikor je mogoče blizu” je pogosto izbrano tako, da je
vsota kvadratov odmikov najmanjša; katerikoli računalniški program, uporaben za prilagajanje krivulj,
ima geslo “regresija” v naslovu. V tem mednarodnem standardu se regresija in metoda najmanjših
kvadratov lahko šteta za sinonima.

SIST EN 24006 : 2002
5.16 (Absolutni) merilni pogrešek: Rezultat meritve minus (dogovorjena) prava vrednost merjene
veličine.
OPOMBA 1: Izraz se nanaša tudi na:
- odčitano vrednost,
- nepopravljen rezultat,
- popravljen rezultat.
OPOMBA 2: Znane sestavine merilnega pogreška se mogoče lahko nadomestijo s primernim popravkom. Pogrešek
popravljenega rezultata je lahko določen samo z negotovostjo.
OPOMBA 3: »Absolutni pogrešek«, ki ima znak, se ne sme zamenjati z »absolutno vrednostjo pogreška«, ki je modul pogreška.
5.17 Izstopajoč podatek: Opažena vrednost v množici podatkov, ki se zdi, da ni v skladu z ostalimi
podatki v množici podatkov.
5.18 Nepravi pogrešek: Pogrešek, ki razveljavljajo meritev. Praviloma se pojavljajo kot enkraten
primer, kot je nepravilno beleženje enega ali več pomembnih številk ali nepravilno delovanje naprave.

5.19 Naključni pogrešek: Sestavina merilnega pogreška, ki se nepredvideno spreminja med
številnimi meritvami iste merjene veličine.

OPOMBA: Naključnega pogreška ni mogoče popraviti.
5.20 Sistematični pogrešek: Sestavina merilnega pogreška, ki je stalna ali pa se predvideno
spreminja med številnimi meritvami iste merjene veličine.

OPOMBA 1: Sistematični pogreški in njihovi vzroki so lahko znani ali ne.
OPOMBA 2: Znani del sistematičnega merilnega pogreška ne sme biti vključen v izračun negotovosti umerjenega
instrumenta, ampak mora biti predhodno odštet.
5.21 Osnovni merilni pogrešek: Naključni ali sistematični pogrešek, povezan z enim virom ali
procesom v verigi virov ali procesov.

5.22 Standardni pogrešek ocene, s : Mera razpršenosti odvisne spremenljivke (izhod) okoli črte
R
najmanjših kvadratov, določena s prilagajanjem črte ali regresijsko analizo. Za krivuljo, ki temelji na n
podatkovnih točkah in za katero ima enačba k koeficientov, velja enačba:

n
yyii− ˆ
()
sR =
∑
nk−
i =1
ˆ
OPOMBA 1: Ta enačba je podobna izrazu za standardni odmik, le da se vrednost prilagojene krivulje y nadomesti s srednjo
vrednostjo y in k se nadomesti z 1.
OPOMBA 2: Ta enačba se pogosto imenuje tudi "zaokroženi standardni odmik".
5.23 Meje zaupanja: Spodnja in zgornja meja, znotraj katerih se pričakuje prava vrednost z določeno
verjetnostjo, upoštevaje malenkosten sistematični pogrešek.

5.24 Stopnja zaupanja: Verjetnost, da bo prava vrednost med določenimi mejami zaupanja,
upoštevaje malenkosten sistematični pogrešek. Ponavadi se izrazi v odstotkih, na primer 95 %.
5.25 Studentova t-porazdelitev: Porazdelitev odmikov srednje vrednosti vzorcev od srednje
vrednosti populacije, izkazane kot strukturni delež vzorca standardnih odmikov (vzorci so privzeti iz
normalne porazdelitve). Uporablja se za določitev mej zaupanja srednjih vrednosti populacije, še
posebej, kadar je bila srednja vrednost dobljena iz majhnih vzorcev. Vrednost faktorja t se prebere iz
preglednic, ki dajo število stopenj prostosti in stopnjo zaupanja.

x − m
t =
sn/
SIST EN 24006 : 2002
kjer je m srednja vrednost populacije.
PRIMER:
(U ) =t s
r 95 95
kjer je:
(U ) naključna negotovost pri 95-odstotni stopnji zaupanja,
r 95
t primerna vrednost faktorja Studentove t-porazdelitve.
5.26 Negotovost, U ( ): Ocena, ki označuje obseg vrednosti, znotraj katerih se nahaja prava vrednost
merjene veličine.
OPOMBA 1: Včasih se za označevanje negotovosti U uporablja tudi znak e.
OPOMBA 2: Merilna negotovost vključuje veliko komponent. Nekatere se lahko ocenijo na podlagi statistične porazdelitve
rezultatov za niz meritev in označijo z eksperimentalnimi standardnimi odmiki. Ocene drugih komponent lahko
temeljijo le na izkušnjah ali drugih informacijah.
5.26.1 Naključna negotovost, U ( ): Sestavina negotovosti, povezana z naključnim merilnim pogreškom.
r
Njen vpliv na srednjo vrednost merjene veličine se lahko zmanjša z dovolj velikim številom meritev.

OPOMBA: Včasih se za označevanje negotovosti U uporablja tudi znak e.
5.26.2 Sistematična negotovost, U ( ): Sestavina negotovosti, povezana s sistematičnim merilnim
s
pogreškom. Njenega vpliva na srednjo vrednost merjene veličine ni mogoče zmanjšati z dovolj velikim
številom meritev.
OPOMBA: Včasih se za označevanje negotovosti U uporablja tudi znak e.
5.27 Točnost: Bližina izmerjene vrednosti in (dogovorno) prave vrednosti merjene veličine.
Kvantitativni izraz točnosti se mora nanašati na negotovost. Velika točnost ima za posledico majhne
naključne in sistematične merilne pogreške.

OPOMBA: Za točnost se ne sme uporabljati izraz natančnost.
5.28 Merjena veličina: Veličina, ki se meri.

OPOMBA: Merjena veličina je lahko veličina, ki se bo merila ali ki se meri.
Nepravi pogrešek
Vrednost merjene veličine
Naključni pogrešek
+U
S
Naključna negotovost,
Srednja vrednost
dobljena pri določeni
merjene veličine
stopnji gotovosti
Sistemski pogrešek
v mejah ni viden
Gostota verjetnosti
Sistematični pogrešek
Prava vrednost
merjene veličine
Čas
-U
Čas, v katerem se opazuje
S
stalna vrednost veličine Y
U
U
r r
SIST EN 24006 : 2002
Slika 2: Grafična ponazoritev izrazov, povezanih z negotovostmi in pogreški
6 Splošni pojmi, povezani z merilnimi napravami

6.1 Merilnik pretoka: Naprava za merjenje pretoka tekočine.

OPOMBA: V angleškem jeziku se izraz »flowmeter« uporablja tudi za napravo, ki kaže celotno količino tekočine v izbranem
časovnem obdobju.
6.2 Merilna cev: Posebej izdelan del cevovoda, ki v vseh pogledih ustreza specifikacijam standardov
in vsebuje merilno napravo.
OPOMBA: Pri elektromagnetnem merilniku pretoka je na primer merilna cev del cevovoda, ki zagotavlja električno izolacijo
celotnega cevovoda; pri ostrorobi merilni zaslonki pa vključuje vodilo za ostrorobo zaslonko.
6.3 Primarna naprava: Naprava, ki ustvarja signal in omogoča ugotovitev pretoka tekočine. Glede na
izbrano načelo je lahko zunanja ali notranja (glej tudi 7.2, 11.1.1, 15.2).

6.4 Sekundarna naprava: Naprava, ki sprejme signal iz primarne naprave ter ga pokaže, zapiše,
spremeni ali odda, da se ugotovi pretok tekočine (glej tudi 11.1.2).

6.5 Izhodni signal: Signal iz sekundarne naprave, ki je funkcija pretoka tekočine.

6.6 Umerjalni faktor primarne naprave: Količnik pretoka tekočine in vrednosti odgovarjajočega
signala, ki ga generira primarna naprava v določenih referenčnih pogojih.

6.7 Največji pretok tekočine: Pretok tekočine, ki ustreza zgornji meji merilnega območja (glej 6.9).
Je največja vrednost pretoka tekočine, za katero merilnik omejen ali vnaprej določen čas posreduje
informacije, katerih merilni pogrešek je manjši od največjega dovoljenega merilnega pogreška.

OPOMBA: Pri vodomerih se največji pretok imenuje tudi preobremenitveni pretok.
6.8 Najmanjši pretok tekočine: Pretok tekočine, ki ustreza spodnji meji merilnega območja pretoka
(glej 6.9).
6.9 Merilno območje pretoka: Območje, opredeljeno z največjim in najmanjšim pretokom tekočine, v
katerem je merilni pogrešek manjši od največjega dovoljenega merilnega pogreška.

6.10 Prehodni pretok tekočine: Vrednost med največjim in najmanjšim pretokom tekočine, kjer je
merilno območje ponavadi razdeljeno v dve območji, v »zgornje območje« in »spodnje območje«, za
vsako od območij pa veljajo različni največji dovoljeni merilni pogreški.

6.11 Nazivni pretok tekočine: Pretok tekočine, opredeljen kot polovica največjega pretoka tekočine.
Pri nazivnem pretoku tekočine in »normalnih« delovnih pogojih bi moral merilnik delovati neprekinjeno
ali s prekinitvami, ne da bi presegel največji dovoljeni merilni pogrešek.

OPOMBA: Pri vodomerih se nazivni pretok tekočine imenuje stalna pretočna količina.
6.12 Končna vrednost pretoka tekočine: Pretok tekočine, ki ustreza največjemu izhodnemu
merilnemu signalu.
6.13 Padec tlaka (ki ga povzroči primarna naprava): Nepovračljiv padec tlaka zaradi prisotnosti
merilnega zaznavala v cevovodu.

6.14 Delovni pogoji: Trenutne vrednosti fizikalnih lastnosti tekočine, ki teče skozi napravo, merjene v
skladu s specifikacijami primarne naprave.

6.14.1 Delovna temperatura: Statična temperatura tekočine, ki teče skozi primarno napravo,
merjena v skladu s specifikacijami primarne naprave.
SIST EN 24006 : 2002
6.14.2 Delovni tlak: Absolutni statični tlak tekočine, ki teče skozi primarno napravo, merjen v skladu
s specifikacijami primarne naprave.

6.15 Pogoji vgradnje: Osnovne fizikalne okoliščine, v katerih se uporablja merilnik pretoka.

OPOMBA: Te okoliščine vključujejo stanje okolice, stanje tekočine in območje vrednosti njenih fizikalnih lastnosti ter
geometrijsko obliko cevovoda in njegovih delov.
6.16 Dolžina ravnega dela cevovoda: Del cevovoda, katerega os je ravna in kjer se velikost in
oblika prereza ne spreminjata. Navadno je prerez okrogel ali pravokoten, lahko pa je tudi drugih oblik
(na primer kolobarjast .)
6.17 Nepravilnost: Vsak od ravnega dela različen element cevovoda ali del, ki očitno spremeni
hrapavost stene cevovoda.
6.18 Umirjevalnik pretoka: Element, vstavljen v cevovod, ki skrajša dolžino ravnega dela,
potrebnega za doseganje prave porazdelitve hitrosti.

6.19 Umirjevalnik vrtincev: Element, vstavljen v cevovod, ki zmanjša ali prepreči vrtinčne sestavine
hitrosti.
6.20 Stabilizator pretoka: Element, vstavljen v cevovod, ki zagotavlja stalni pretok v sistemu.

6.20.1 Hranilnik tekočine s stalno višino gladine: Hranilnik, ki stabilizira pretok. Višina gladine
tekočine v njem je določena, na primer, z višino jezu, ki mora biti čim daljši, da zagotovi stalni pretok v
cevovodu, ki ga oskrbuje.
6.21 Stenski (tlačni) odjemi: Kolobarjaste ali krožne odprtine, izvrtane v steno cevovoda tako, da je
rob luknje v isti ravnini kot notranja površina cevovoda. Tlak znotraj luknje je tako statični tlak v tej
točki cevovoda.
6.22 Izpust trdnin: Luknje, izvrtane v steno cevovoda tako, da se iz merjene tekočine lahko
odstranijo neželeni trdni delci z gostoto, večjo kot merjena tekočina.

6.23 Izpust tekočin: Luknje, izvrtane v steno cevovoda tako, da se iz merjene tekočine lahko
odstranijo neželene tekočine z gostoto, manjšo kot merjena tekočina.
7 Merilniki, ki delujejo na načelu tlačne razlike

7.1 Merilnik, ki deluje na načelu tlačne razlike: Naprava, vstavljena v cevovod, ki povzroči tlačno
razliko. Meritev te razlike omogoči izračun pretoka tekočine ob poznavanju lastnosti tekočine,
geometrije naprave in cevovoda (glej 7.9, 7.10 in 7.11).

OPOMBA: Standardizirani merilniki, ki delujejo na načelu tlačne razlike, so opisani v standardu ISO 5167-1.
7.2 Primarna naprava (naprave, ki deluje na načelu tlačne razlike): Kombinacija naprave, ki deluje
na načelu tlačne razlike, in cevovoda, v katerem je nameščena, vključno s tlačnimi odjemi.
Standardizirane naprave so opisane v ustreznih standardih.

7.3 Zaslonka; grlo: Odprtina z najmanjšim pretočnim prerezom v primarni napravi.

7.4 Razmerje premerov (primarne naprave v danem cevovodu), β: Razmerje med premerom
odprtine (grla) primarne naprave in notranjim premerom natočnega cevovoda.

7.5 Tlačni odjemi
SIST EN 24006 : 2002
7.5.1 Kotni tlačni odjem: Eden ali več parov tlačnih odjemov, izvrtanih na obeh straneh zaslonke ali
šobe, kjer je presledek med osema tlačnih odjemov in stranjo merilne zaslonke ali šobe enak
polovičnemu premeru tlačnega odjema. Luknje tlačnega odjema prebadajo steno cevovoda v isti
ravnini kot ploskev zaslonke ali šobe.

7.5.2 Prirobnični tlačni odjem: Eden ali več parov tlačnih odjemov, izvrtanih na obeh straneh
merilne zaslonke. Osi tlačnega odjema so oddaljene 25,4 mm (1″) od ploskve zaslonke v natočno in
odtočno smer.
7.5.3 Tlačni odjem vena contracta: Eden ali več parov tlačnih odjemov, izvrtanih na obeh straneh
zaslonke, kjer je natočni tlačni odjem na razdalji D (D je notranji premer cevovoda) od natočne
ploskve zaslonke, odtočni tlačni odjem pa se nahaja na prerezu, kjer je statični tlak najmanjši, tako da
se razdalja od natočne ravnine zaslonke v odtočni smeri spreminja glede na razmerje premerov.

7.5.4 Tlačna odjema D in D/2: Eden ali več parov tlačnih odjemov, izvrtanih na obeh straneh ploskve
zaslonke, kjer sta natočni in odtočni tlačni odjem na razdalji D ali 0,5 D od natočne ploskve zaslonke.

7.6 Piezometrični obroč: Zaprto izravnalo tlaka, ki skupaj povezuje dva ali več tlačnih odjemov,
nameščenih na istem prerezu. Nanj se lahko priključi merilni pretvornik za tlak.

OPOMBA: Piezometrični obroč je lahko na zunanji strani ali pa je sestavni del cevovoda ali primarne naprave.
7.7 Nosilni obroč: Obroč ali dva obroča, med katera se lahko vstavi merilna zaslonka ali šoba.
Celota je vstavljena med prirobnice cevi koncentrično z osjo cevovoda.

Sestavni deli nosilnega obroča so tudi tlačni odjemi ali kolobarjaste komore, kjer se ponavadi tlak
odjema s kotnimi tlačnimi odjemi, lahko pa tudi s prirobničnimi.

7.8 Kolobarjasta komora: Piezometrični obroč, ki je sestavni del cevovoda ali primarne naprave, ob
predpostavki, da so uporabljeni kolobarjasti tlačni odjemi.

7.9 Merilna zaslonka: Plošča, v kateri je narejena luknja, ki ustreza določenim zahtevam.

7.9.1 Tanka merilna zaslonka: Merilna zaslonka, pri kateri je dolžina valjastega dela odprtine
majhna v primerjavi z notranjim premerom cevovoda (slika 3).

SIST EN 24006 : 2002
Kolobarjasta
Slika 3: Ostroroba merilna zaslonka s piezometričnim obročem

7.9.2 Koncentrična merilna zaslonka: Tanka merilna zaslonka, katere odprtina je krožna in
koaksialna s cevovodom.
7.9.2.1 Ostroroba merilna zaslonka: Tanka merilna zaslonka, katere odprtina je krožna, koaksialna
s cevovodom ter ostra in pravokotna na natočni strani.

OPOMBA: Za merjenje pretoka v obeh smereh se lahko uporabi simetrična zaslonka, pri kateri oba robova ustrezata
značilnostim natočnega robu ostrorobe merilne zaslonke in pri kateri plošča ni debelejša od debeline odprtine.
7.9.2.2 Merilna zaslonka s koničnim vstopom: Tanka merilna zaslonka, katere natočna stran ima
obliko pravilnega odrezanega stožca, ki poteka do cilindrične odprtine, ki je koaksialna s cevovodom.

7.9.2.3 Merilna zaslonka z vstopom v obliki četrtine kroga: Tanka merilna zaslonka, katere profil
natočne strani ima obliko četrtine kroga, ki poteka do odprtine, koaksialne s cevovodom.

7.9.3 Ekscentrična merilna zaslonka: Tanka merilna zaslonka, ki ima značilnosti ostrorobe merilne
zaslonke z razliko, da je ekscentrična glede na os cevovoda (slika 4.a).

OPOMBA: Krog odprtine je ponavadi tangenten zgornjemu ali spodnjemu delu vodoravnega cevovoda.
7.9.4 Segmentna merilna zaslonka: Tanka merilna zaslonka, katere odprtina ima obliko segmenta
kroga, tetiva tega kroga pa je vodoravna (slika 4.b).

7.10 Šoba: Konvergentni element, ki je koaksialen s cevovodom, z ukrivljenim profilom brez
nezveznih skokov in ki se širi koaksialno in tangencialno iz koaksialnega cilindričnega grla.

SIST EN 24006 : 2002
7.10.1 Šoba ISA 1932: Šoba, katere natočna stran sestoji iz ravne plošče, pravokotne na os šobe,
konvergentnega dela profila, določenega z dvema krožnima lokoma, cilindričnega grla in utora (slika
5.a).
OPOMBA: Šobe ISA 1932 imajo vedno kotni tlačni odjem.

a) Ekscentrična merilna zaslonka
b) Segmentna merilna zaslonka
Slika 4: Merilni zaslonki
7.10.2 Šoba z večjim krivinskim polmerom: Šoba, katere natočna stran je sestavljena iz ravne
plošče, pravokotne na os šobe, konvergentnega dela profila z obliko polovice elipse, valjastega grla in
v nekaterih primerih tudi utora (slika 5.b).

SIST EN 24006 : 2002
Slika 5: Šobi
7.11 Venturijeva cev: Naprava, sestavljena iz:
− konvergentnega dela,
− grla (valjastega dela),
− divergentnega dela (difuzorja), ki ima ponavadi obliko odsekanega stožca.

7.11.1 Klasična Venturijeva cev: Venturijeva cev, ki ima pred konvergentnim delom še valjast del.
Tlačni odjemi se nahajajo v vstopnem cilindru in v grlu (slika 6).

Slika 6: Klasična Venturijeva cev

7.11.2 Venturijeva šoba: Venturijeva cev, katere konvergentni del je oblikovan v šobo (slika 7).

Kratek divergentni del
Smer pretoka
Na
...