SIST EN 12464-2:2007

Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places

This European standard specifies lighting requirements for outdoor work places, which meet the needs for visual comfort and performance. All usual visual tasks are considered.
This European standard does not specify lighting requirements with respect to the safety and health of workers at work and has not been prepared in the field of application of Article 137 of the EC treaty, although the lighting requirements, as specified in this standard, usually fulfil safety needs. Lighting requirements with respect to the safety and health of workers at work may be contained in Directives based on Article 137 of the EC treaty, in national legislation of member states implementing these directives or in other national legislation of member states.
This standard neither provides specific solutions, nor restricts the designer’s freedom from exploring new techniques nor restricts the use of innovative equipment.

Beleuchtung von Arbeitsstätten - Teil 2: Arbeitsplätze im Freien

Diese Norm legt die Anforderungen an die Beleuchtung von Arbeitstätten/Arbeitsplätzen im Freien fest, die den Erfordernissen im Hinblick auf Sehkomfort und Sehleistung entsprechen. Alle üblichen Sehaufgaben sind berücksichtigt.
Diese Europäische Norm legt keine Anforderungen an die Beleuchtung von Arbeitsstätten im Hinblick auf den betrieblichen Arbeitsschutz fest und wurde nicht im Anwendungsbereich von Artikel 137 der Europäischen Verträge erarbeitet, obwohl die lichttechnischen Anforderungen, die in dieser Norm enthalten sind, üblicherweise auch die Anforderungen im Hinblick auf Sicherheit erfüllen. Anforderungen an die Beleuchtung von Arbeitsstätten im Hinblick auf den betrieblichen Arbeitsschutz können in nach Artikel 137 der Europäischen Verträge erlassenen Richtlinien enthalten sein, in der nationalen Rechtsetzung der Mitgliedstaaten in Umsetzung dieser Direktiven oder in anderer nationaler Rechtsetzung der Mitgliedstaaten.
Diese Norm legt weder spezielle Lösungen fest, noch schränkt sie die Freiheit des Planers ein, neue Techniken zu erkunden oder innovative Techniken einzusetzen.

Lumiere et éclairage - Eclairage des lieux de travail - Partie 2 : Lieux de travail extérieurs

La présente Norme européenne fixe des exigences relatives à l'éclairage des postes de travail extérieurs, qui répondent aux besoins requis pour garantir confort et performances visuels. Toutes les tâches visuelles courantes sont prises en compte.
La présente Norme n'indique pas de solutions spécifiques, ne restreint pas la liberté du concepteur désireux d'explorer de nouvelles techniques et elle n'entrave pas non plus l'emploi d'équipements novateurs.

Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostem

Ta evropski standard določa zahteve za razsvetljavo delovnih mest na prostem, ki zadoščajo potrebam po vidnem udobju in učinku. Upoštevane so vse običajne vidne naloge.
Ta evropski standard ne določa zahtev za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na delovnem mestu in ni bil pripravljen za področje uporabe 137. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, čeprav zahteve za razsvetljavo, kot so določene v tem standardu, ponavadi zadoščajo potrebam glede varnosti. Zahteve za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na delovnem mestu so lahko navedene v direktivi na podlagi 137. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, v nacionalni zakonodaji držav članic, ki uveljavlja to direktivo, ali v drugi nacionalni zakonodaji držav članic. Ta evropski standard ne ponuja določenih rešitev, ne omejuje oblikovalske svobode pri uporabi novih tehnik, niti ne omejuje uporabe inovativnih sredstev.

General Information

• Status: Withdrawn
• Publication Date: 17-Sep-2007
• Withdrawal Date: 12-Mar-2014
• ICS: 91.160.10 - Interior lighting
• Technical Committee: STV - Steklo, svetloba in razsvetljava v gradbeništvu
• Current Stage: 9900 - Withdrawal (Adopted Project)
• Start Date: 13-Mar-2014
• Due Date: 05-Apr-2014
• Completion Date: 13-Mar-2014
• Ref Project: EN 12464-2:2007 - Light and lighting - Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places

Relations

• Replaced By: SIST EN 12464-2:2014 - Light and lighting - Lighting of work places - Part 2: Outdoor work places
• Effective Date: 01-Apr-2014

Standards Content (Sample)

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del: Delovna mesta na prostemBeleuchtung von Arbeitsstätten - Teil 2: Arbeitsplätze im FreienLumiere et éclairage - Eclairage des lieux de travail - Partie 2 : Lieux de travail extérieursLighting of work places - Part 2: Outdoor work places91.160.10Notranja razsvetljavaInterior lightingICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 12464-2:2007SIST EN 12464-2:2007en,fr01-oktober-2007SIST EN 12464-2:2007SLOVENSKI
STANDARD
EUROPEAN STANDARDNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE NORMEN 12464-2July 2007ICS 91.160.10; 13.180 English VersionLighting of work places - Part 2: Outdoor work placesLumière et éclairage - Eclairage des lieux de travail - Partie2 : Lieux de travail extérieursBeleuchtung von Arbeitsstätten - Teil 2: Arbeitsplätze imFreienThis European Standard was approved by CEN on 16 January 2006.CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this EuropeanStandard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such nationalstandards may be obtained on application to the CEN Management Centre or to any CEN member.This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translationunder the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN Management Centre has the same status as theofficial versions.CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland,France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal,Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATIONCOMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATIONEUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNGManagement Centre: rue de Stassart, 36
B-1050 Brussels© 2007 CENAll rights of exploitation in any form and by any means reservedworldwide for CEN national Members.Ref. No. EN 12464-2:2007: ESIST EN 12464-2:2007

Lighting requirements for safety and security.21 Bibliography.22 Index of areas, tasks and activities.23
Ud ratio of minimum illuminance (luminance) to maximum illuminance (luminance) on (of) a surface 3.3 glare rating limit
GRL upper limit of glare by the CIE Glare Rating system 3.4 maintained illuminance œm value below which the average illuminance on the specified surface is not allowed to fall NOTE It is the average illuminance at the time maintenance should be carried out. 3.5 obtrusive light spill light, which because of quantitative, directional or spectral attributes in a given context, gives rise to annoyance, discomfort, distraction or a reduction in the ability to see essential information 3.6 spill light (stray light) light emitted by a lighting installation which falls outside the boundaries of the property for which the lighting installation is designed 3.7 surrounding area band surrounding the task area within the field of vision NOTE This band should have a width of at least 2 m. 3.8 task area partial area in the work place in which the visual task is carried out. For places where the size and/or location of the task area are unknown, the area where the task may occur is the task area 3.9 illuminance uniformity
Uo ratio of minimum illuminance (luminance) to average illuminance (luminance) on (of) a surface NOTE See also IEC 60050-845/ CIE 17.4 [3]; 845-09-58 uniformity ratio of illuminance. 3.10 upward light ratio
ULR proportion of the flux of the luminaire(s) that is emitted above the horizontal, when the luminaire(s) is (are) mounted in its (their) installed position and attitude SIST EN 12464-2:2007

NOTE The values are valid for normal visual conditions and take into account the following factors:  psycho-physiological aspects such as visual comfort and well-being,  requirements for visual tasks,  visual ergonomics,  practical experience,  safety,  economy. The value of illuminance may be adjusted by at least one step in the scale of illuminances (see below), if the visual conditions differ from the normal assumptions. A factor of approximately 1,5 represents the smallest significant difference in subjective effect of illuminance. The recommended scale of illuminance (in lx) is: 5 – 10 – 15 – 20 – 30 – 50 – 75 – 100 – 150 – 200 – 300 – 500 – 750 – 1 000 – 1 500 – 2 000 The required maintained illuminance should be increased, when:  visual work is critical,  visual task or worker is moving,  errors are costly to rectify,  accuracy or higher productivity is of great importance,  the visual capacity of the worker is below normal,  task details are of unusually small size or low contrast,  the task is undertaken for an unusually long time. The required maintained illuminance may be decreased when:
In addition to the task illuminance the lighting shall provide adequate adaptation luminance in accordance with clause 4.2. 4.3.3 Illuminance grid A grid system shall be created for the task and surrounding areas to indicate the points at which the illuminance values are calculated and verified. Grids approximating a square are preferred, the ratio of length to width of a grid cell shall be kept between 0,5 and 2 (see also EN 12193). The maximum grid size shall be: p = 0,2 x 5 log d (1) where: d is the longer dimension of the area, in m, if the ratio of the longer to the shorter side is less than 2, otherwise d is the shorter dimension of the area, and p is the maximum grid cell size in m. The value of p should be that p ≤ 10 m. 4.3.4 Uniformity and diversity The task area shall be illuminated as uniformly as possible. The illuminance uniformity of the task area shall be not less than the values given in clause 5. The uniformity of the surroundings shall not be less than 0,10. In some cases e.g. railways, illuminance diversity is also an important quality criterion. SIST EN 12464-2:2007

Key: 1 line of sight 2 plane of Eeye Figure 1 — The angle between the observer’s line of sight and the direction of the light incident from the individual luminaire NOTE GR should be computed at grid positions as defined in 4.3.3, at 45° intervals radially about the grid points with 0° direction parallel to the long side of the task area. All assumptions made in the determination of GR shall be stated in the scheme documentation. The GR value of the lighting installation shall not exceed the GRL-value given in clause 5. SIST EN 12464-2:2007

2500 0 0 0 50 E2 5 1 7500 500 5 5 400 E3 10 2 10000 1000 15 10 800 E4 25 5 25000 2500 25 25 1 000 a) In case no curfew regulations are available, the higher values shall not be exceeded and the lower values should be taken as preferable limits.
Where: E1 represents intrinsically dark areas, such as national parks or protected sites; E2 represents low district brightness areas, such as industrial or residential rural areas; E3 represents medium district brightness areas, such as industrial or residential suburbs; E4 represents high district brightness areas, such as town centres and commercial areas. and Ev is the maximum value of vertical illuminance on properties in lx; I is the light intensity of each source in the potentially obtrusive direction in cd; ULR is the proportion of the flux of the luminaire(s) that is emitted above the horizontal, when the luminaire(s) is (are) mounted in its (their) installed position and attitude, and given in %; SIST EN 12464-2:2007

4.6 Directional lighting Directional lighting may be used to highlight objects, reveal texture and improve the appearance of people. This is described by the term "modelling". Directional lighting of a visual task may also affect its visibility. 4.6.1 Modelling Modelling is the balance between diffuse and directional light. It is a valid criterion of lighting quality in virtually all applications. The people and objects should be lit so that form and texture are revealed clearly and pleasingly. This occurs when the light comes predominantly from one direction; the shadows so essential to good modelling are then formed without confusion. The lighting should not be too directional or it will produce harsh shadows. 4.6.2 Directional lighting of visual tasks Lighting from a specific direction may reveal details within a visual task, increasing their visibility and making the task easier to perform. Veiling reflections and reflected glare should be avoided, see 4.4.2. 4.7 Colour aspects The colour qualities of a near-white lamp are characterised by two attributes:  the colour appearance of the lamp itself;  its colour rendering capabilities, which affect the colour appearance of objects and persons illuminated by the lamp. These two attributes shall be considered separately. 4.7.1 Colour appearance The "colour appearance" of a lamp refers to the apparent colour (chromaticity) of the light emitted. It is quantified by its correlated colour temperature (TCP). Colour appearance may also be described as in Table 4. SIST EN 12464-2:2007

The choice of colour appearance is a matter of psychology, aesthetics and of what is considered to be natural. 4.7.2 Colour rendering It is important for visual performance and the feeling of comfort and well being that colours in the environment, of objects and of human skin are rendered naturally, correctly and in a way that makes people look attractive and healthy. To provide an objective indication of the colour rendering properties of a light source, the general colour rendering index Ra has been introduced. The maximum value of Ra is 100. This figure decreases with decreasing colour rendering quality. Safety colours shall always be recognisable as such and therefore light sources shall have colour rendering indices ≥ 20 (see also ISO 3864-1). The minimum values of colour rendering index for distinct areas, tasks or activities are given in clause 5. 4.8 Flicker and stroboscopic effects Flicker causes distraction and may give rise to physiological effects such as headaches. Stroboscopic effects can lead to dangerous situations by changing the perceived motion of rotating or reciprocating machinery. Lighting systems should be designed to avoid flicker and stroboscopic effects. NOTE This can usually be achieved by technical measures adjusted to the chosen lamp type (i.e. operating discharge lamps at high fr
...

SLOVENSKI SIST EN 12464-2
STANDARD
oktober 2007
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu –
2. del: Delovna mesta na prostem

Light and lighting – Lighting of work places – Part 2: Outdoor work places

Lumière et éclairage – Eclairage des lieux de travail – Partie 2: Lieux de travail
extérieurs
Licht und Beleuchtung – Beleuchtung von Arbeitsstätten – Teil 2: Arbeitsplätze im

Freien
Referenčna oznaka
ICS 91.160.10 SIST EN 12464-2:2007 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 32

© 2011-09 Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 12464-2 : 2007
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 12464-2 (sl), Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu – 2. del:
Delovna mesta na prostem, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu
standardu EN 12464-2 (en), Light and lighting – Lighting of work places – Part 2: Outdoor work
places, 07-2007.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 12464-2:2007 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 169 Razsvetljava, katerega tajništvo je v pristojnosti DIN.
Slovenski standard SIST EN 12464-2:2007 je prevod evropskega standarda EN 12464-2:2007. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski
standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC STV,
Steklo, svetloba in razsvetljava v gradbeništvu.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
V standardu SIST EN 12464-2 pomeni sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, ki je
vključeno v ta evropski standard, sklicevanje na enakovredne slovenske standarde, npr.:
EN 12464-2 pomeni SIST EN 12464-2.

OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 12464-2:2007 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 12464-1:2004 and is published with the permission
of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II
EVROPSKI STANDARD EN 12464-2
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE julij 2007
ICS: 91.160.10; 13.180
Slovenska izdaja
Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu –
2. del: Delovna mesta na prostem

Light and lighting – Lighting of Lumière et éclairage – Eclairage des Licht und Beleuchtung – Beleuchtung
work places – Part 2: Outdoor lieux de travail – Partie 2: Lieux de von Arbeitsstätten – Teil 2: Arbeitsplätze
work places travail extérieurs im Freien

Ta evropski standard je CEN sprejel 16. januarja 2006.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, ki določajo pogoje, pod katerimi
dobi ta standard status nacionalnega standarda brez kakršnihkoli sprememb. Najnovejši seznami teh
nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki se na zahtevo lahko dobijo pri Upravnem centru
ali kateremkoli članu CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte,
Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Upravni center CEN: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 2007 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. oznaka EN 12464-2:2007 E

SIST EN 12464-2 : 2007
VSEBINA Stran
Predgovor in uvod .3
1 Področje uporabe .3
2 Zveza s standardi .3
3 Izrazi in definicije .4
4 Merila za načrtovanje razsvetljave .5
4.1 Svetlobno okolje .5
4.2 Porazdelitev svetlosti.6
4.3 Osvetljenost.6
4.3.1 Osvetljenost delovne površine .6
4.3.2 Osvetljenost neposredne okolice .7
4.3.3 Mreža izračuna osvetljenosti .7
4.3.4 Enakomernost in neenakomernost.7
4.4 Bleščanje .8
4.4.1 Ocena bleščanja.8
4.4.2 Zastirajoče in refleksno bleščanje .8
4.5 Vsiljena svetloba.9
4.6 Usmerjena razsvetljava .10
4.6.1 Modeliranje.10
4.6.2 Usmerjena razsvetljava vidnih nalog.10
4.7 Barva svetlobe in barvni videz.10
4.7.1 Barva svetlobe.10
4.7.2 Barvni videz.11
4.8 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski efekt.11
4.9 Faktor vzdrževanja (MF).11
4.10 Energijski vidiki.12
4.11 Trajnost.12
4.12 Zasilna razsvetljava.12
5 Pregled zahtev za razsvetljavo.12
5.1 Sestava in pojasnila k preglednicam 5.1 do 5.15.12
5.2 Seznam območij, delovnih nalog in dejavnosti .12
5.3 Zahteve za razsvetljavo območij, delovnih nalog in dejavnosti.13
6 Postopki preverjanja.18
6.1 Osvetljenost.18
6.2 Ocena bleščanja.19
6.3 Indeks barvnega videza.19
6.4 Vsiljena svetloba.19
Dodatek A (informativni): Zahteve za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in varovanjem.20
Indeks območij, delovnih nalog in dejavnosti .21
Literatura.32
SIST EN 12464-2 : 2007
Predgovor
Dokument EN 12464-2:2007 je pripravil tehnični odbor CEN/TC 169 Svetloba in razsvetljava, katerega
sekretariat deluje v okviru DIN.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje do januarja 2008, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba
razveljaviti najpozneje do januarja 2008.
Opozoriti je treba na možnost, da so lahko nekateri deli tega dokumenta predmet patentnih pravic.
CEN [in/ali CENELEC] ne prevzemata odgovornosti za identifikacijo katerihkoli ali vseh takih patentnih
pravic.
EN 12464, Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na delovnem mestu, je objavljen v 2 delih:
– 1. del: Notranji delovni prostori
– 2. del: Delovna mesta na prostem
Skladno z notranjimi predpisi CEN/CENELEC morajo ta evropski standard obvezno uvesti nacionalne
organizacije za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte,
Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

Uvod
Za učinkovito in zanesljivo izvajanje vidnih nalog na prostem je treba, še posebej ponoči, zagotoviti
zadostno in primerno razsvetljavo.

Zahtevana stopnja vidljivosti in udobja je za večino delovnih mest na prostem določena z vrsto in
trajanjem dejavnosti.
Ta standard določa količinske in kakovostne zahteve za razsvetljavo večine delovnih mest na prostem
in z njimi povezanih področij. Navedena so tudi nekatera priporočila dobre prakse za razsvetljavo.

Pomembno je, da se upoštevajo vse točke standarda, čeprav so bistvene zahteve podane v obliki
preglednice zahtev za razsvetljavo (glej točko 5).

1 Področje uporabe
Ta evropski standard določa zahteve za razsvetljavo delovnih mest na prostem, ki zadoščajo
potrebam po vidnem udobju in učinku. Upoštevane so vse običajne vidne naloge.

Ta evropski standard ne določa zahtev za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na
delovnem mestu in ni bil pripravljen za področje uporabe 137. člena Pogodbe o Evropski skupnosti,
čeprav zahteve za razsvetljavo, kot so določene v tem standardu, ponavadi zadoščajo potrebam glede
varnosti. Zahteve za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev na delovnem mestu so
lahko navedene v direktivi na podlagi 137. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, v nacionalni
zakonodaji držav članic, ki uveljavlja to direktivo, ali v drugi nacionalni zakonodaji držav članic.

Ta evropski standard ne ponuja določenih rešitev, ne omejuje oblikovalske svobode pri uporabi novih
tehnik, niti ne omejuje uporabe inovativnih sredstev.

2 Zveza s standardi
Naslednji referenčni dokumenti so nujno potrebni pri uporabi tega dokumenta. Pri datiranih
sklicevanjih velja le navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih velja zadnja izdaja referenčnega
dokumenta (vključno z morebitnimi dopolnili).
SIST EN 12464-2 : 2007
EN 1838 Razsvetljava – Zasilna razsvetljava
EN 12193 Razsvetljava – Razsvetljava športnih objektov
EN 12665 Svetloba in razsvetljava – Osnovni izrazi in kriteriji za specifikacijo zahtev za razsvetljavo
EN 13032-2 Svetloba in razsvetljava – Merjenje in podajanje fotometrijskih podatkov
svetlobnih virov in svetilk – 2. del: Podajanje podatkov za delovna mesta v
notranjih prostorih in na prostem
EN 13201 (vsi deli) Cestna razsvetljava
ISO 3864-1 Grafični simboli – Opozorilne barve in opozorilni znaki – Načela načrtovanja
opozorilnih znakov na delovnem mestu in na javnih površinah
CIE 150:2003 Priporočila za omejevanje vsiljene svetlobe zaradi zunanje razsvetljave
CIE 154:2003 Vzdrževanje zunanje razsvetljave

3 Izrazi in definicije
Za namen tega evropskega standarda veljajo izrazi in definicije, kot so podani v EN 12665 in v nadaljevanju.

OPOMBA: V tej točki so opredeljeni izrazi in veličine, ki se uporabljajo in so pomembni za ta standard ter mogoče niso
podani v IEC 60050-845/CIE 17.4 [3].

3.1
zatemnitev
čas, v katerem veljajo strožje zahteve glede vsiljene svetlobe, pogosto pogoj za uporabo razsvetljave,
ki ga določi državna ali lokalna uprava

3.2
neenakomernost
U
d
razmerje med najmanjšo in največjo vrednostjo osvetljenosti (svetlosti) površine

3.3
mejna vrednost bleščanja
GR
L
zgornja mejna vrednost bleščanja po CIE-metodi vrednotenja bleščanja

3.4
vzdrževana osvetljenost
Ē
vz
vrednost, pod katero povprečna osvetljenost ne sme pasti

OPOMBA: Pri tej vrednosti povprečne osvetljenosti površine se izvede vzdrževanje razsvetljave.

3.5
vsiljena svetloba
razsipana svetloba, ki zaradi količinskih, usmeritvenih ali spektralnih lastnosti dodatno moti, vznemirja,
odvrača pozornost ali zmanjšuje zmožnost zaznavanja bistvenih informacij
3.6
razsipana svetloba
svetloba, ki jo razsvetljava seva zunaj meja objekta ali posesti, za katerega je bila načrtovana

3.7
površina okolice
pas okolice v vidnem polju, ki obkroža delovno površino

OPOMBA: Ta pas naj bo širok vsaj 2 m.
SIST EN 12464-2 : 2007
3.8
delovna površina (področje naloge)
tista površina na delovnem mestu, na kateri se izvaja vidna naloga. Za prostore, kjer velikost in/ali točno
mesto delovne površine nista znana, se upošteva celotna površina, kjer bi to delo lahko potekalo

3.9
enakomernost osvetljenosti (svetlosti)
U
o
razmerje med najmanjšo in srednjo vrednostjo osvetljenosti (svetlosti) površine

OPOMBA: Glej tudi IEC 60050-845/CIE 17.4 [3]; 845-09-58: enakomernost osvetljenosti.

3.10
delež svetlobnega toka v zgornjo poloblo
ULR
delež svetlobnega toka svetilke(-), ki ga te oddajajo nad vodoravnico, v legi in usmeritvi, kot je (so)
nameščena(-e)
3.11
vidna naloga
vidne sestavine dela ali naloge, ki se izvaja
OPOMBA: Glavne vidne sestavine so: velikost strukture (sestava), njena svetlost, njen kontrast nasproti ozadju in trajanje.

3.12
delovno področje
mesto, namenjeno za delovne postaje, v območju podjetja in/ali ustanove in katerikoli drug prostor na
območju podjetja in/ali ustanove, na katerega ima delavec dostop v zvezi s svojo zaposlitvijo

3.13
delovna postaja (mesto)
sestava in prostorska namestitev delovne opreme, obkrožene z delovnim okoljem pod pogoji, ki jih
določajo vrste dela
4 Merila za načrtovanje razsvetljave

4.1 Svetlobno okolje
Za izvedbo dobre razsvetljave morajo biti poleg zahtev po osvetljenosti izpolnjene še druge količinske
in kakovostne zahteve.
Zahteve za razsvetljavo so določene s tremi osnovnimi človeškimi potrebami:
– z vidnim udobjem, da imajo delavci občutek ugodja; posredno vpliva tudi na višjo produktivnost,
– z vidno učinkovitostjo, ki omogoča delavcem izvedbo vidnih nalog tudi v težavnih okoliščinah in v
daljših časovnih obdobjih,
– z varnostjo.
Zadovoljivo svetlobno okolje določajo naslednji parametri:
– porazdelitev svetlosti,
– osvetljenost,
– omejevanje bleščanja,
– usmerjenost svetlobe,
– barvni videz in barva svetlobe,
– migotanje (fliker).
SIST EN 12464-2 : 2007
Zahtevane vrednosti za vzdrževano osvetljenost, vrednotenje bleščanja in indeks barvnega videza so
navedene v točki 5.
4.2 Porazdelitev svetlosti
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva na adaptacijo očesa in s tem tudi na vidnost delovne naloge.

Uravnotežena porazdelitev svetlosti je potrebna zaradi izboljšanja:
– ostrine vida,
– kontrastne občutljivosti (razločevanje majhnih relativnih razlik svetlosti),
– učinkovitega delovanja očesa (kot so akomodacija, usmerjenost pogleda, prilagoditev zenice,
gibanje očesa itd.).
Porazdelitev svetlosti v vidnem polju vpliva tudi na vidno udobje. Izogibali naj bi se nenadnim
spremembam svetlosti.
4.3 Osvetljenost
Osvetljenost in njena porazdelitev na delovni površini ter njeni neposredni okolici zelo vplivata na
hitrost, varnost in udobnost zaznave in izvedbe delovne naloge.

Vse vrednosti osvetljenosti, ki so navedene v tem standardu, so vzdrževane vrednosti in so primerne
za doseganje vidnega udobja, izvajanje vidnih delovnih nalog in zagotavljanje varnosti.

4.3.1 Osvetljenost delovne površine

Vrednosti, podane v 5. točki, so vzdrževane vrednosti osvetljenosti na delovni površini. Referenčna
površina je lahko vodoravna, navpična ali nagnjena. Ne glede na starost in stanje naprav za razsvetljavo
ne sme srednja vrednost osvetljenosti za vsako delovno nalogo pasti pod vrednosti, podane v 5. točki.

OPOMBA: Vrednosti so veljavne za običajne vidne razmere in upoštevajo naslednje dejavnike:
– psihofiziološke vidike, kot sta vidno udobje in dobro počutje,
– zahteve za vidne naloge,
– vidno ergonomijo,
– praktične izkušnje,
– varnost,
– ekonomiko.
Če se vidne razmere razlikujejo od običajno predpostavljenih, se lahko vrednosti osvetljenosti
prilagodijo za najmanj eno stopnjo na spodaj prikazani lestvici osvetljenosti.

Vrednosti na lestvici naraščajo približno s faktorjem 1,5. To je najmanjša potrebna sprememba
osvetljenosti z opaznim učinkom. Priporočena lestvica osvetljenosti je (lx):

5 – 10 – 15 – 20 – 30 – 50 – 75 – 100 – 150 – 200 – 300 – 500 – 750 – 1000 – 1500 – 2000
Zahtevana vzdrževana osvetljenost naj se poveča, kadar:
– je vidna naloga zelo pomembna,
– se vidna naloga ali delavec premika,
– je posledica napak zelo draga,
– je natančnost ali večja storilnost zelo pomembna,
– je vidna sposobnost delavcev manjša kot običajno,
– je vidna naloga s podrobnostmi zelo majhna ali z majhnimi kontrasti,
– delo traja neobičajno dolgo.
SIST EN 12464-2 : 2007
Zahtevana vzdrževana osvetljenost se lahko zniža, kadar:
– so podrobnosti vidne naloge neobičajno velike ali z velikimi kontrasti,
– traja delo neobičajno kratek čas ali le poredko.

4.3.2 Osvetljenost neposredne okolice
Osvetljenost površin v neposredni okolici mora biti usklajena z osvetljenostjo delovne površine, tako
da zagotavlja uravnoteženo porazdelitev svetlosti v vidnem polju.
Velike razlike v osvetljenosti prostora okrog delovne površine lahko povzročijo naprezanje vida in neugodje.
Osvetljenost neposredne okolice je lahko nižja, kot je tista za delovno površino, vendar ne manjša od
vrednosti, podanih v preglednici 1.
Preglednica 1: Osvetljenosti površine neposredne okolice glede na osvetljenost delovne površine
Osvetljenost delovne površine Osvetljenost neposredne okolice
(lx) (lx)
≥500 100
300 75
200 50
150 30
50 ≤ Ē ≤ 100 20
vz
<50 ni določeno
Poleg osvetljenosti delovne površine mora razsvetljava skladno z zahtevami iz točke 4.2 zagotoviti
tudi ustrezno adaptacijsko svetlost.
4.3.3 Mreža izračuna osvetljenosti

Vrednosti osvetljenosti na delovni površini in njeni neposredni okolici se izračunavajo in preverjajo v
točkah, ki tvorijo enakomerno mrežo.

Zaželene so mreže s približno kvadratnimi elementi, pri čemer mora biti razmerje med dolžino in širino
elementa med 0,5 in 2 (glej tudi EN 12193). Največja dovoljena vrednost elementa mreže je:

log d
p = 0,2 x 5 (1)
kjer sta:
d daljša dimenzija območja izračuna (m), če je razmerje med daljšo in krajšo strani manj kakor 2,
drugače je d krajša stranica, in
p največja velikost elementa mreže (m)

Vrednost p naj bo p ≤ 10 m.
4.3.4 Enakomernost in neenakomernost
Delovna površina mora biti osvetljena čimbolj enakomerno. Enakomernost osvetljenosti delovne
površine ne sme biti manjša od vrednosti, podanih v točki 5. Enakomernost osvetljenosti površin
neposredne okolice ne sme biti manjša od 0,1.

V nekaterih primerih je lahko pomembno merilo kakovosti tudi neenakomernost osvetljenosti (npr.
razsvetljava železnic).
SIST EN 12464-2 : 2007
4.4 Bleščanje
Bleščanje je občutek, ki nastane zaradi svetlih površin v vidnem polju. Občuti se kot neugodno
(psihološko) ali kot moteče (fiziološko) bleščanje. Bleščanje zaradi odsevov svetlobe na zrcalnih ali
lesketavih površinah lahko povzroča zastirajoče ali refleksno bleščanje.

Omejevanje bleščanja je pomembno, saj lahko zaradi bleščanja pride do napak, utrujenosti in nesreč.

OPOMBA: Omejevanju bleščanja je treba posvetiti posebno pozornost, kadar je smer pogleda nad vodoravnico.

4.4.1 Ocena bleščanja
Bleščanje, ki nastane neposredno zaradi uporabljenih svetilk v zunanji razsvetljavi, se oceni z uporabo
metode ocene bleščanja po CIE (GR). Bleščanje se vrednoti s pomočjo enačbe:

⎛ ⎞
27 24
L
⎜ vl ⎟
GR= + log (2)
⎜ , ⎟
L
ve
⎝ ⎠
kjer sta:
L skupna zastirajoča svetlost v cd/m , ki jo povzroča razsvetljavna naprava. Izračuna se kot vsota
vl
zastirajočih svetlosti vseh posameznih uporabljenih svetilk (L = L + L +…+ L ). Zastirajoča svetlost
vl v1 v2 vn
posamezne svetilke se izračuna kot: L = 10·(E ·θ ), kjer je E osvetljenost ob očesu opazovalca na
vl oko oko
ravnini, ki je pravokotna na smer pogleda (2° pod vodoravnico, kot je prikazano na sliki 1), in θ kot
med smerjo pogleda opazovalca in smerjo vpada svetlobe od vsake posamezne svetilke
L ekvivalentna zastirajoča svetlost okolice v cd/m . Ob predpostavki, da so površine okolice
ve
-1
popolnoma difuzne, se lahko izračuna s pomočjo izraza L = 0,035·ρ E ·π ·, kjer je ρ povprečni
ve hav
refleksijski faktor in E srednja vrednost vodoravne osvetljenosti površin v okolici
hav
Legenda:
1 smer pogleda
2 ravnina, na kateri se računa E
oko
Slika 1: Kot med smerjo pogleda opazovalca in smerjo vpada svetlobe od posamezne svetilke

OPOMBA: GR se računa v točkah mreže, kot je opredeljena v 4.3.3, v intervalih po 45° radialno glede na točke mreže.
Smer 0° je vzporedna z daljšo stranico delovne površine.

Vse predpostavke, ki so bile uporabljene pri izračunu indeksa bleščanja GR, je treba navesti v
ustreznem načrtu v dokumentaciji. Izračunane vrednosti GR ne smejo presegati vrednosti GR ,
L
podane v točki 5.
4.4.2 Zastirajoče in refleksno bleščanje

Refleksije z visoko sijavostjo v področju vidne naloge ponavadi poslabšajo njeno vidnost. Zastirajoče
in refleksno bleščanje se lahko zmanjša ali prepreči z naslednjimi ukrepi:
SIST EN 12464-2 : 2007
– prilagoditev položajev svetilk in delovnih površin,
– obdelava površin (npr. matirane površine),
– omejitev svetlosti svetilk,
– povečanje svetlečih površin svetilk.

4.5 Vsiljena svetloba
Vsiljena svetloba, znana tudi kot svetlobno onesnaženje, se omejuje zaradi ohranitve ali izboljšanja
nočnega okolja in da se preprečijo morebitne fiziološke in ekološke posledice za ljudi in okolje.

V preglednici 2 so podane največje dovoljene vrednosti vsiljene svetlobe za naprave zunanje
razsvetljave, ki zmanjšujejo težave za ljudi, floro in favno, v preglednici 3 pa za udeležence cestnega
prometa.
Preglednica 2: Največje dovoljene vrednosti vsiljene svetlobe za naprave za zunanjo
razsvetljavo
Delež
Osvetljenost na posesti Svetilnost svetilke svetlobe Svetlost
navzgor
Okoljska
E I ULR L L
v b s
cona
2 2
(lx) (cd) (%) (cd/m ) (cd/m )
a)
Pred Po Pred Po Pročelja Znaki
zatemnitvijo zatemnitvi zatemnitvijo zatemnitvi stavb
E1 2 0 2500 0 0 0 50
E2 5 1 7500 500 5 5 400
E3 10 2 10000 1000 15 10 800
E4 25 5 25000 2500 25 25 1000
a)
Če v zakonodaji ni predvideno obdobje zatemnitve, se nižje vrednosti upoštevajo kot zaželene, višje vrednosti pa ne
smejo biti prekoračene.
kjer:
E1 predstavlja sama po sebi temna območja, kot so narodni parki ali zaščitena območja
E2 predstavlja območja z nizko sijavostjo, kot so kmetijske, industrijske ali podeželske stanovanjske
površine
E3 predstavlja območja s srednjo sijavostjo, kot so industrijska ali stanovanjska predmestja
E4 predstavlja območja z visoko sijavostjo, kot so mestna središča in trgovska središča,
in
E je največja vrednost vertikalne osvetljenosti na posesti (v luksih)
v
I je svetilnost vsakega vira svetlobe v smeri, v kateri lahko povzroča motenje (v cd)
ULR je delež svetlobnega toka, ki jo svetilka(-e) oddaja(-jo) v zgornjo poloblo v legi in usmerjenosti,
kot je (so) nameščena(-e) (v %)
L je največja dovoljena srednja svetlost fasade objekta (v cd/m )
b
L je največja dovoljena srednja svetlost znakov (v cd/m )
s
SIST EN 12464-2 : 2007
Preglednica 3: Največje dovoljene vrednosti porasta praga zaznavanja (TI) na cestah zaradi
druge razsvetljave
a)
Razredi cestne razsvetljave
Svetlobnotehnični
kriterij
Brez razsvetljave ME5 ME4/ME3 ME2/ME1
15 % ob 15 % ob 15 % ob 15 % ob
Relativni porast upoštevanju upoštevanju upoštevanju upoštevanju
b) c) d)
praga (TI) adaptacijske adaptacijske adaptacijske adaptacijske
2 2 2 2
svetlosti 0,1 cd/m svetlosti 1 cd/m svetlosti 2 cd/m svetlosti 5 cd/m
a)
Razredi cestne razsvetljave, kot so podani v EN 13201-2.
b)
Izračun TI, kot je podan v EN 13201-2.
c)
Mejne vrednosti veljajo, kadar pri uporabnikih prevoznih sredstev pride do zmanjšanja sposobnosti zaznavanja bistvenih
informacij. Podane vrednosti veljajo za ustrezne položaje opazovalcev in poglede v smeri vožnje.
d)
Ustrezne vrednosti zastirajoče svetlosti L so podane v preglednici 5.2 priporočil CIE 150:2003.
v
4.6 Usmerjena razsvetljava
Usmerjena razsvetljava se lahko uporabi za poudarjanje objektov, razkrivanje strukture površin in
izboljšanje videza ljudi. To se lahko opiše z izrazom »modeliranje«. Usmerjena svetloba lahko vpliva
tudi na vidljivost vidne naloge.

4.6.1 Modeliranje
Modeliranje je iskanje pravega ravnovesja med difuzno in usmerjeno svetlobo. Predstavlja tehtno
kakovostno merilo v skoraj vseh primerih uporabe razsvetljave. Ljudje in objekti naj bodo osvetljeni
tako, da se razločno in na prijeten način opazita njihova oblika in zgradba. To se zgodi, če svetloba
vpada pretežno iz ene smeri. Sence, ki so ključnega pomena za dobro modeliranje objektov, se takrat
jasno oblikujejo.
Svetloba naj ne bo preveč usmerjena, saj so v tem primeru sence preostre.

4.6.2 Usmerjena razsvetljava vidnih nalog

Z usmerjeno razsvetljavo se lahko poveča razločnost podrobnosti vidne naloge, poveča se njihova
vidljivost in omogoči se lažja izvedba naloge. Prepreči naj se zastirajoče in refleksno bleščanje (glej
točko 4.4.2).
4.7 Barva svetlobe in barvni videz

Barvno kakovost svetlobnega vira (bele svetlobe) določata dve lastnosti:
– barva svetlobe svetlobnega vira in
– sposobnost prikazovanja barvnega videza, ki vpliva na barvni videz predmetov in oseb,
osvetljenih s svetlobnim virom.

Ti dve lastnosti je treba obravnavati ločeno.

4.7.1 Barva svetlobe
Z barvo svetlobe se označuje navidezna barva (barvnost) izsevane svetlobe. Opiše se s podobno
barvno temperaturo vira (T ).
CP
Glede na barvo svetlobe se svetlobni viri lahko delijo v skupine, kot je prikazano v preglednici 4.

SIST EN 12464-2 : 2007
Preglednica 4: Skupine svetlobnih virov glede na barvo svetlobe
Podobna barvna temperatura T
CP
Barva svetlobe
(K)
topla pod 3300 K
srednja (nevtralna) 3300 do 5300 K
hladna nad 5300 K
Barva svetlobe se izbere na podlagi psiholoških in estetskih pogledov tako, da se zagotovi naraven
videz predmetov.
4.7.2 Barvni videz
Za dobro vidljivost, občutek udobja in prijetnega bivanja je pomembno, da je barvni videz okolice, tj.
objektov in človeške kože, naraven in pravilen, tako da so ljudje prijetnega in zdravega videza.

Sposobnost prikazovanja barvnega videza za posamezni svetlobni vir se objektivno opiše s pomočjo
splošnega indeksa barvnega videza R . Največja vrednost indeksa R je 100 in se manjša s
a a
slabšanjem kakovosti prikazovanja barv.

Razsvetljava mora vedno omogočati pravilno razpoznavanje varnostnih barv, zato morajo uporabljeni
svetlobni viri imeti indeks barvnega videza R ≥ 20 (glej tudi ISO 3864-1).
a
V 5. točki so podane najmanjše dovoljene vrednosti indeksa barvnega videza za različna območja,
vidne naloge in dejavnosti.
4.8 Migotanje svetlobe (fliker) in stroboskopski efekt

Migotanje svetlobe povzroča zmanjšanje koncentracije, lahko pa ima tudi fiziološke učinke, npr.
glavobole.
Stroboskopski efekt lahko povzroči nevarnost, saj lahko zaradi njega rotirajoče ali izmenično
odmikajoče se naprave navidezno mirujejo.

Pri načrtovanju razsvetljave naj bi se izognili možnosti pojava migotanja svetlobe ali stroboskopskega
efekta.
OPOMBA: To se običajno lahko doseže s tehničnimi rešitvami, prilagojenimi izbranemu svetlobnemu viru (npr.
visokofrekvenčno napajanje svetlobnih virov na razelektrenje).

4.9 Faktor vzdrževanja (MF)
Za načrtovanje razsvetljave naj se uporabi faktor vzdrževanja, ki se izračuna glede na izbrane
naprave za razsvetljavo, okolje, v katerem je prostor, in določen načrt vzdrževanja, kot je to
opredeljeno v CIE 154:2003.
Priporočena osvetljenost za vsako vidno nalogo je podana kot vzdrževana osvetljenost. Faktor
vzdrževanja je odvisen od ustreznih lastnosti izbranega svetlobnega vira s predstikalno (krmilno)
napravo, svetilke, okolja in načrta vzdrževanja.

Načrtovalec mora:
– določiti faktor vzdrževanja in podati vse predpostavke, ki jih je uporabil pri določitvi,
– predpisati naprave za razsvetljavo, primerne za uporabo v zahtevanem okolju,
– pripraviti razumljiv in izčrpen program vzdrževanja, ki vsebuje: časovne intervale menjave
svetlobnih virov in čiščenja svetilk ter postopke čiščenja.
SIST EN 12464-2 : 2007
4.10 Energijski vidiki
Zahteve za dobro razsvetljavo izbranega območja naj se dosežejo na energijsko učinkovit način,
vendar ne na račun slabšanja vidnih pogojev.
Energijska učinkovitost naj upošteva ustrezno izbiro vrste razsvetljave, opreme in krmilnih naprav.

4.11 Trajnost
Upošteva naj se trajnost naprav za razsvetljavo. Izbrana oprema za razsvetljavo mora biti usklajena s
potrebami.
4.12 Zasilna razsvetljava
Za primer izpada napajanja splošne razsvetljave naj se zagotovi delovanje zasilne razsvetljave (glej
EN 1838).
5 Pregled zahtev za razsvetljavo

Zahteve za različna območja, vidne naloge in dejavnosti so podane v preglednicah v točki 5.3 (glej
tudi EN 12193).
Priporočila za razsvetljavo v zvezi z varnostjo in zdravjem delavcev pri delu so podana v dodatku A.

5.1 Sestava in pojasnila k preglednicam 5.1 do 5.15

– V 1. stolpcu je navedena zaporedna sklicna številka za vsako območje, vidno nalogo ali
dejavnost.
– V 2. stolpcu so navedena vsa območja, naloge ali dejavnosti, za katere so specifične zahteve
postavljene. Če določenega območja, naloge ali dejavnosti v preglednici ni, se uporabijo
vrednosti za podobne ali primerljive situacije.
– V 3. stolpcu so podane vrednosti vzdrževane osvetljenosti (Ē ) delovnih površin (glej 4.3) za
vz
območje, vidno nalogo ali dejavnost, podano v 2. stolpcu.

OPOMBA: Kadar se izvajajo zelo raznolike vidne naloge, je lahko za doseganje ustrezne prilagodljivosti
razsvetljave potrebno krmiljenje razsvetljave.

– V 4. stolpcu so podane najmanjše zahtevane enakomernosti osvetljenosti (U ) delovnih površin
o
(glej 4.3) za območje, nalogo ali dejavnost, podano v 2. stolpcu.
– V 5. stolpcu so podane mejne vrednosti indeksa bleščanja (GR ) za dejavnosti in vidne naloge
m
iz 2. stolpca, kjer se lahko omejitve smiselno uporabijo (glej točko 4.4).
– V 6. stolpcu je podan najmanjši zahtevani indeks barvnega videza (R ) za situacijo iz 2. stolpca
a
(glej 4.6.2).
– V 7. stolpcu so navedene pripombe in priporočila za izjemne ali posebne primere situacij iz 2.
stolpca.
5.2 Seznam območij, delovnih nalog in dejavnosti

Preglednica 5.1 Splošne prometne površine pri delovnih mestih na prostem
Preglednica 5.2 Letališča
Preglednica 5.3 Gradbišča
Preglednica 5.4 Kanali (prekopi), zapornice in pristanišča
Preglednica 5.5 Živinorejska dejavnost (farme)
Preglednica 5.6 Polnilnice goriva (črpalke)
SIST EN 12464-2 : 2007
Preglednica 5.7 Industrijska območja in skladišča
Preglednica 5.8 Plinske in naftne ploščadi na morju
Preglednica 5.9 Parkirišča
Preglednica 5.10 Rafinerije in druge vrste dejavnosti s povečanim tveganjem
Preglednica 5.11 Elektrarne, stikališča, plinarne in toplarne
Preglednica 5.12 Področja železnic in tramvajev
Preglednica 5.13 Žage
Preglednica 5.14 Ladjedelnice in doki
Preglednica 5.15 Črpališča, vodna zajetja in čiščenje odplak
5.3 Zahteve za razsvetljavo območij, delovnih nalog in dejavnosti
Preglednica 5.1: Splošne prometne površine pri delovnih mestih na prostem
Ē U GR R
vz o m a
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx) – – –
5.1.1 Poti, namenjene izključno pešcem 5 0,25 50 20
Prometne poti za počasna vozila (največ
5.1.2 10 km/h), npr. kolesa, tovorna vozila in 10 0,40 50 20
rovokopači
Na območjih
5.1.3 Običajni promet z vozili (do 40 km/h) 20 0,40 45 20 ladjedelnic in dokov je
lahko GR 50.
m
Prehodi za pešce, obračališča za vozila,
5.1.4 50 0,40 50 20
nakladališča
OPOMBA: Za poti ne obstajajo mednarodni standardi, zato se upoštevajo ustrezna priporočila za cestno razsvetljavo.

Preglednica 5.2: Letališča
Ē U GR R
vz o m a
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx) – – –
1. Izogibati se je treba
direktni svetlobi v
smeri kontrolnega
stolpa in
pristajajočih letal.
2. Direktno svetlobo, ki
jo reflektorji
oddajajo nad
vodoravnico, je
treba omejiti na
najmanjšo stopnjo.
5.2.1 Ploščad pred hangarjem 20 0,10 55 20
5.2.2 Parkirna ploščad pred terminalom 30 0,20 50 40
5.2.3 Nakladalne površine 50 0,20 50 40
5.2.4 Skladišče goriva 50 0,20 50 40
5.2.5 Mesta in odri za vzdrževanje 200 0,50 45 60

SIST EN 12464-2 : 2007
Preglednica 5.3: Gradbišča
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
5.3.1 Čiščenje, izkopavanje in nakladanje 20 0,25 55 20
Območja gradenj, dela na odtokih in
5.3.2 kanalizaciji, prevoz, pomožna in skladiščna 50 0,40 50 20
dela
Montaža delovnih odrov, priprava armatur,
5.3.3 priprava opaža in lesenih konstrukcij, 100 0,40 45 40
polaganje električnih inštalacij
Spajanje elementov, zahtevna električna,
5.3.4 200 0,50 45 40
strojna in cevovodna dela
Preglednica 5.4: Kanali (prekopi), zapornice in pristanišča
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
5.4.1 Oskrbovalni pomoli na kanalih in zapornicah 10 0,25 50 20
5.4.2 Mostiči in prehodi izključno za pešce 10 0,25 50 20
5.4.3 Nadzor zapornic in obtežbe 20 0,25 55 20
Prekladanje tovora, nakladanje in Za branje nalepk
5.4.4 30 0,25 55 20
razkladanje Ē = 50 lx
vz
5.4.5 Območja za pešce v potniških pristaniščih 50 0,40 50 20
5.4.6 Priključitev cevi, privez 50 0,40 50 20
5.4.7 Nevarni deli poti in dovozov 50 0,40 45 20

Preglednica 5.5: Živinorejska dejavnost (farme)
Ē U GR R
vz o m a
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
5.5.1 Ograde 20 0,10 55 20
5.5.2 Skladišča opreme (odprta) 50 0,20 55 20
5.5.3 Staje za razvrščanje živali 50 0,20 50 40

Preglednica 5.6: Polnilnice goriva (črpalke)
Ē
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti vz U GR R Pripombe
o m a
(lx)
– – –
5.6.1 Parkirišča in skladišča 5 0,25 50 20
Dovozi in izvozi: temno okolje (npr.
5.6.2 20 0,40 45 20
podeželska območja in predmestja)
5.6.3 Dovozi in izvozi: svetlo okolje (npr. mesta) 50 0,40 45 20
Preverjanje tlaka v zračnicah in vode ter
5.6.4 150 0,40 45 20
druga mesta za oskrbo
5.6.5 Področje odčitavanja števcev 150 0,40 45 20

SIST EN 12464-2 : 2007
Preglednica 5.7: Industrijska območja in skladišča
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
Kratkotrajno ravnanje z večjimi enotami in
5.7.1 surovinami, nakladanje in razkladanje 20 0,25 55 20
čvrstega nepakiranega blaga
Trajno ravnanje z večjimi enotami in
surovinami, nakladanje in razkladanje
5.7.2 50 0,40 50 20
tovora, dvigovanje in spuščanje tovora z
žerjavi, odprte nakladalne ploščadi
Branje naslovov, nadkrite nakladalne
5.7.3 ploščadi, uporaba orodja, običajna dela z 100 0,50 45 20
armaturami in vlivanjem v betonarnah
Zahtevna elektro-, strojna- in cevovodna Uporabiti lokalno
5.7.4 200 0,50 45 60
dela, pregledi razsvetljavo.
Preglednica 5.8: Plinske in naftne ploščadi na morju
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
5.8.1 Morska gladina pod ploščadjo 30 0,25 50 20
5.8.2 Lestve, stopnišča, pešpoti 100 0,25 45 20 Na pohodni površini
5.8.3 Pristajališča za čolne/prometna področja 100 0,25 50 20
1. Izogibati se je treba
direktni svetlobi v
smeri kontrolnega
stolpa in pristajajočih
zračnih plovil.
5.8.4 Pristajališče za helikopterje 100 0,40 45 20
2. Direktno svetlobo, ki
jo reflektorji oddajajo
nad vodoravnico, je
treba omejiti na
najmanjšo stopnjo.
5.8.5 Vrtalni stolp 100 0,50 45 40
5.8.6 Območja za prečiščevanje 100 0,50 45 40
5.8.7 Področje nosilca vrtalne cevi/paluba 150 0,50 45 40
5.8.8 Preskusno mesto, čiščenje izrezkov, vrelec 200 0,50 45 40
5.8.9 Področja črpanja 200 0,50 45 20
5.8.10 Območje reševalnih čolnov 200 0,40 50 40
Posebno pozornost
Oder posadke za vrtanje in brv za vrtalca ob
5.8.11 300 0,50 40 40 nameniti vstopni vrtalni
vrtalnem stolpu
odprtini.
5.8.12 Priprava vrtalne tekočine, vzorčenje 300 0,50 40 40
5.8.13 Črpalka za surovo nafto 300 0,50 45 40
5.8.14 Območja postrojev 300 0,50 40 40
5.8.15 Vrtilna plošča 500 0,50 40 40

SIST EN 12464-2 : 2007
Preglednica 5.9: Parkirišča
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
Majhna gostota prometa, npr. parkirišča
5.9.1 trgovin, vrstnih hiš ali apartmajskih naselij, 5 0,25 55 20
parkirišča za kolesa
Srednja gostota prometa, kot npr. parkirišča
5.9.2 področnih trgovin, poslovnih stavb, tovarn, 10 0,25 50 20
športnih in večnamenskih centrov
Velika gostota prometa, npr. parkirišča
šolskih centrov, cerkva, večjih nakupovalnih
5.9.3 20 0,25 50 20
središč, velikih športnih in večnamenskih
kompleksov
Preglednica 5.10: Rafinerije in druge vrste dejavnosti s povečanim tveganjem
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
Ravnanje z delovno opremo, uporaba ročno
5.10.1 nastavljivih ventilov, zagon in ustavljanje 20 0,25 55 20
motorjev, prižiganje gorilnikov
Polnjenje in praznjenje cistern (na
tovornjakih in vagonih) z nenevarnimi
5.10.2 50 0,40 50 20
snovmi, preverjanje puščanja, napeljava cevi
in tesnjenje
Polnjenje in praznjenje cistern (na
tovornjakih in vagonih) z nevarnimi snovmi,
5.10.3 100 040 45 40
zamenjava tesnil na črpalkah, splošna
popravila, odčitavanje instrumentov
5.10.4 Mesta za polnjenje in praznjenje goriva 100 0,40 45 20
5.10.5 Uporabiti lokalno
Popravila strojev in električnih naprav 200 0,50 45 60
razsvetljavo.
Preglednica 5.11: Elektrarne, stikališča, plinarne in toplarne
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
Gibanje pešcev v (električno) varnih
5.11.1 5 0,25 50 20
območjih
5.11.2 Ravnanje z delovno opremo, premog 20 0,25 55 20
5.11.3 Splošni pregledi 50 0,40 50 20
5.11.4 Splošno oskrbovanje naprav in odčitavanje
100 0,40 45 40
instrumentov
5.11.5 Prezračevalni jaški: delo in vzdrževanje 100 0,40 45 40
5.11.6 Uporabiti lokalno
Popravila električnih naprav 200 0,50 45 60
razsvetljavo.
SIST EN 12464-2 : 2007
Preglednica 5.12: Področja železnic in tramvajev
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
Področja železnic, vključno z lahkimi   Preprečiti bleščanje
5.12 železnicami, tramvaji, enotirnimi, voznikom.
miniaturnimi, mestnimi železnicami ipd.
Proge v področju potniških postaj, vključno 10 0,25 50 20 U ≥ 1/8
d
5.12.1
z živinskimi stajami
Železniške delavnice, ranžirnice, območja 10 0,40 50 20 U ≥ 1/5
d
5.12.2
s sistemi zaviranja
Področje drče 10 0,40 45 20 U ≥ 1/5
5.12.3 d
5.12.4 Tovorna proga, kratkotrajno delo 10 0,25 50 20 U ≥ 1/8
d
5.12.5 Odprti peroni, podeželski in lokalni vlaki, 15 0,25 50 20 1. Posebna pozornost je
majhno število potnikov potrebna na robu
perona
2. U ≥ 1/8
d
5.12.6 Pešpoti 20 0,40 50 20
5.12.7 Nivojsko križanje 20 0,40 45 20
5.12.8 Odprti peroni, primestni in regionalni vlaki 20 0,40 45 20 1. Posebna pozornost je
z velikim številom potnikov ali medmestne potrebna na robu
proge z majhnim številom potnikov perona
2. U ≥ 1/5
d
5.12.9 Tovorna proga, nepretrgano delo 20 0,40 50 20 U ≥ 1/5
d
5.12.10 Odprti peroni na področju tovornega 20 0,40 50 20 U ≥ 1/5
d
prometa
5.12.11 Oskrbovanje vlaka in lokomotiv 20 0,40 50 40 U ≥ 1/5
d
5.12.12 Področja železniškega pretovora 30 0,40 50 20 U ≥ 1/5
d
5.12.13 Področje spajanja 30 0,40 45 20 U ≥ 1/5
d
5.12.14 Stopnišča, majhne in srednje velike 50 0,40 45 40
postaje
5.12.15 Odprti peroni, medmestni promet 50 0,40 45 20 1. Posebna pozornost je
(ekspresni) potrebna na robu
perona
2. Ud ≥ 1/5
5.12.16 Pokriti peroni, primestni in regionalni vlaki 50 0,40 45 40 1. Posebna pozornost je
ali medmestni promet (ekspresni) potrebna na robu
perona
2. Ud ≥ 1/5
5.12.17 Pokriti peroni na področju tovornega 50 0,40 45 20 U ≥ 1/5
d
prometa, kratkotrajno delo
5.12.18 Pokriti peroni, medmestni promet 100 0,50 45 40 1. Posebna pozornost je
(ekspresni) potrebna na robu
perona
2. Ud ≥ 1/3
5.12.19 Stopnice, velike postaje 100 0,50 45 40
5.12.20 Pokriti peroni na področju tovornega 100 0,50 45 40 U ≥ 1/5
d
prometa, nepretrgano delo
5.12.21 Jašek za preglede 100 0,50 40 40 Uporabiti lokalno
razsvetljavo brez
bleščanja.
SIST EN 12464-2 : 2007
Preglednica 5.13: Žage
U GR R
Ē o m a
vz
Skl.št. Vrsta območja, naloge ali dejavnosti Pripombe
(lx)
– – –
5.13.1 Delo s hlodi na kopnem in v vodi, transportni 20 0,25 55 20
trakovi za žagovino in trske
5.13.2 Razvrščanje hlodov
...