Voltage characteristics of electricity supplied by public distribution systems

This standard gives the main characteristics of the voltage at the customer's supply terminals in public low voltage and medium voltage electricity distribution systems under normal operating conditions This standard gives the limits or values within which any customer can expect the voltage characyteristics to remain, and does not describe the typical situation for a customer connected to a public supply network

Merkmale der Spannung in öffentlichen Elektrizitätsversorgungsnetzen

Caractéristiques de la tension fournie par les réseaux publics de distribution

Značilnosti napetosti v javnih razdelilnih omrežjih

General Information

Status
Withdrawn
Publication Date
28-Feb-2001
Withdrawal Date
19-Sep-2011
Current Stage
9900 - Withdrawal (Adopted Project)
Start Date
19-Sep-2011
Due Date
12-Oct-2011
Completion Date
20-Sep-2011

Relations

Buy Standard

Standard
EN 50160:2000
English language
19 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Standard – translation
EN 50160:2001 - prevod standarda SIST EN 50160:2000
Slovenian language
19 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day

Standards Content (Sample)

SLOVENSKI STANDARD
SIST EN 50160:2000
01-marec-2001
1DGRPHãþD
SIST EN 50160:1997
=QDþLOQRVWLQDSHWRVWLYMDYQLKUD]GHOLOQLKRPUHåMLK
Voltage characteristics of electricity supplied by public distribution systems
Merkmale der Spannung in öffentlichen Elektrizitätsversorgungsnetzen
Caractéristiques de la tension fournie par les réseaux publics de distribution
Ta slovenski standard je istoveten z: EN 50160:1999
ICS:
29.240.01 2PUHåMD]DSUHQRVLQ Power transmission and
GLVWULEXFLMRHOHNWULþQHHQHUJLMH distribution networks in
QDVSORãQR general
SIST EN 50160:2000 en
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN 50160:2000

---------------------- Page: 2 ----------------------

SIST EN 50160:2000

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN 50160:2000

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST EN 50160:2000

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN 50160:2000

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN 50160:2000

-------
...

S L O V E N S K I SIST EN 50160
druga izdaja
STANDARD
marec 2001
Značilnosti napetosti v javnih razdelilnih omrežjih
(istoveten EN 50160:1999)
Voltage characteristics of electricity supplied by public distribution systems
Caractėristiques de la tension fournie par les rėseaux publics de distribution
Merkmale der Spannung in öffentlichen Elektrizitätsversorgungsnetzen
Deskriptorji: električno omrežje, distribucija električne energije, oskrba z električno energijo,
električna napetost, nizka napetost, srednja napetost, značilnosti
Referenčna številka
ICS 29.020 SIST EN 50160:2001 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 18
© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 50160 (sl), Značilnosti napetosti v javnih razdelilnih omrežjih, druga izdaja, 2001,
ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN 50160 (en), Voltage
characteristics of electricity supplied by public distribution systems, november 1999.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 50160:1994 je pripravila delovna skupina pri strokovnem svetu Evropskega
komiteja za standardizacijo v elektrotehniki CENELEC BTTF 68-6 Fizikalne značilnosti električne
energije.
Osnutek je bil predložen v enostopenjski postopek (UAP Unique Acceptance Procedure) v septembru
1993, 5. julija 1994 pa ga je CENELEC potrdil kot EN 50160.
Trije osnutki dodatkov (prAA, prAB, prAC) so bili dani v formalno glasovanje v CENELEC in potrjeni v
CENELEC s 1. januarjem 1999 ter s tem uvedeni v drugo izdajo EN 50160.
Ta evropski standard zamenjuje EN 50160:1994.
Slovenski standard SIST 50160:2000 je prevod angleškega besedila EN 50160:1994 in nemškega
besedila EN 50160:1995. Slovensko izdajo je pripravil tehnični odbor USM/TC EMC Elektromagnetna
združljivost. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda je odločilen izvirni evropski
standard v nemškem jeziku.
Prevod dodatkov prAA, prAB, prAC je pripravil tehnični odbor USM/TC EMC Elektromagnetna
združljivost in so bili vključeni v drugo izdajo. V drugi izdaji so bili upoštevani tudi izrazi sprejeti v
standardu SIST IEC 60050-195:2001, ki jih je pripravil USM/TC ELI.
Standard podaja glavne značilnosti napetosti na predajnih mestih za električno energijo kupcu –
odjemalcu v javnem nizkonapetostnem in srednjenapetostnem razdelilnem omrežju ob normalnih
obratovalnih pogojih. Podane značilnosti se ne smejo uporabljati kot vrednosti za elektromagnetno
združljivost oziroma kot mejne vrednosti za razširjanje motenj po vodnikih.
Ta slovenski standard je dne 2001-02-28 odobril direktor USM.
OPOMBE
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN 50160:2001 to pomeni “slovenski standard”.
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
- Ta nacionalni dokument je istoveten EN 50160:1999 in je objavljen z dovoljenjem
CENELEC
Rue de Stassart, 35
1050 Bruxelles
Belgija
This national document is identical with EN 50160:1999 and is published with the permission of
CENELEC
Rue de Stassart, 35
1050 Bruxelles
Belgium
II

---------------------- Page: 2 ----------------------

EVROPSKI STANDARD EN 50160
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM november 1999
ICS 29.020 Zamenjuje EN 50160:1994
Deskriptorji: električno omrežje, distribucija električne energije, oskrba z električno
energijo, električna napetost, nizka napetost, srednja napetost, značilnosti
Slovenska izdaja
Značilnosti napetosti v javnih razdelilnih omrežjih
Voltage characteristics of Caractėristiques de la tension Merkmale der Spannung in
electricity supplied by public fournie par les rėseaux publics öffentlichen
distribution systems de distribution Elektrizitätsversorgungs-netzen
Ta evropski standard je CENELEC sprejel dne 1999-01-01. Članice CENELEC morajo izpolnjevati
določila poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez
kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
centralnem sekretariatu ali članicah CENELEC.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CENELEC na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri centralnem
sekretariatu CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.
Članice CENELEC so nacionalni elektrotehnišni komiteji Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske,
Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CENELEC
Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki
European Committee for Electrotechnical Standardisation
Europäisches Komitee für Elektrotechnische Normung
Comité Européen de Normalisation Electrotechnique
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 35, B-1050 Bruselj
© 1999 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CENELEC            Ref.No.EN 50160:1999 E

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
Vsebina Stran
1 Splošno.4
1.1 Področje uporabe standarda .4
1.2 Namen standarda .4
1.3 Definicije .5
1.4 Zveze s standardi .8
2 Značilnosti napajalne nizke napetosti.9
2.1 Omrežna frekvenca .9
2.2 Velikost napajalne napetosti.9
2.3 Odkloni napajalne napetosti .9
2.4 Hitre napetostne spremembe .10
2.5 Upadi napajalne napetosti.10
2.6 Kratkotrajne prekinitve napajalne napetosti .10
2.7 Dolgotrajne prekinitve napajalne napetosti .10
2.8 Občasne prenapetosti omrežne frekvence med faznimi vodniki in zemljo .11
2.9 Prehodne prenapetosti med faznimi vodniki in zemljo.11
2.10 Neravnotežje napajalne napetosti.11
2.11 Harmonska napetost .11
2.12 Medharmonska napetost.12
2.13 Napetostni signali v omrežju .13
3 Značilnosti napajalne srednje napetosti .13
3.1 Omrežna frekvenca .13
3.2 Velikost napajalne napetosti.13
3.3 Odkloni napajalne napetosti .13
3.4 Hitre napetostne spremembe .13
3.5 Upadi napetosti.13
3.6 Kratkotrajne prekinitve napajalne napetosti .14
3.7 Dolgotrajne prekinitve napajalne napetosti .14
3.8 Občasne prenapetosti omrežne frekvence med faznimi vodniki in zemljo .14
3.9 Prehodne prenapetosti med faznimi vodniki in zemljo.14
3.10 Neravnotežje napajalne napetosti.14
3.11 Harmonska napetost .14
3.12 Medharmonska napetost.15
3.13 Napetostni signali v omrežju .16
Dodatek A  (informativen): Posebnosti oskrbe odjemalcev z električno energijo .17
2

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil CENELEC BTTF 68-6 Fizikalne značilnosti električne energije.
Osnutek je bil predložen v enostopenski postopek (UAP Unique Acceptance Procedure) in 5. julija
1994 ga je CENELEC potrdil kot EN 50160.
Trije osnutki dopolnil (prAA, prAB, prAC) so bili predloženi CENELEC v formalno glasovanje in
1. januarja 1999 je CENELEC potrdil njihovo vključitev v drugo izdajo standarda EN 50160.
Ta evropski standard nadomešča EN 50160:1994.
Ob tem sta bila določena naslednja datuma:
- zadnji datum objave istovetnega nacionalnega standarda (dop) 1. maj 2000
- zadnji datum umika nasprotujočih nacionalnih standardov (dow) 1. maj 2000
Dodatki, označeni kot “informativni”, so dodani le v informacijo.
V tem standardu je informativen dodatek A.
3

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
1 Splošno
1.1 Področje uporabe standarda
Ta standard podaja glavne značilnosti napetosti na predajnih mestih električne energije kupcu –
odjemalcu v javnem nizkonapetostnem in srednjenapetostnem razdelilnem omrežju ob normalnih
obratovalnih pogojih. Ta standard podaja meje oziroma vrednosti, znotraj katerih lahko kupec
pričakuje značilnosti napetosti, in ne opisuje tipičnih razmer za priključitev porabnika v javno razdelilno
omrežje.
Opomba: Definiciji za nizko in srednjo napetost sta podani v točkah 1.3.7 in 1.3.8.
Standard se ne uporablja za nenormalna obratovalna stanja, ki vključujejo:
- obratovalna stanja, ki so posledica okvar ali pa so začasno vzpostavljena zato, da se zagotovi
oskrba kupcev med vzdrževalnimi deli in izgradnjo omrežja, ali s katerimi se zmanjšata obseg in
trajanje izostanka napajanja,
- primere, ko odjemalčeva inštalacija ali naprave ne ustrezajo zadevnim standardom ali tehničnim
zahtevam za priključitev bremen, ki jih postavljajo državni organi oziroma dobavitelj, vključno z
mejami oddaje motenj po vodniku,
- primere, ko naprave za proizvodnjo električne energije ne ustrezajo zadevnim standardom ali
tehničnim zahtevam za povezavo z omrežjem za distribucijo električne energije, ki jih postavljajo
državni organi oziroma dobavitelj (primer lastni proizvodni viri električne energije), ter
- izjemne primere, na katere dobavitelj električne energije ne more vplivati, kot so še posebej:
- izredne vremenske razmere in druge naravne katastrofe,
- motnje, ki jih povzroči tretja oseba,
- ukrepi državnih organov,
- stavke (te so določene z zakonskimi določili),
- višja sila,
- zmanjšanje oskrbe z električno energijo zaradi zunanjih dogodkov.
Značilnosti napetosti, podane v tem standardu, niso namenjene uporabi kot ravni elektromagnetne
združljivosti (EMC) ali kot oddajne meje motenj po vodniku v javno omrežje.
Značilnosti napetosti, podane v tem standardu, niso namenjene definiranju zahtev v standardih za
proizvode, vendar se lahko upoštevajo. Posebej je treba opozoriti, da se lahko lastnost opreme
poslabša, če ta ni napajana skladno z zahtevami standarda za proizvode.
Ta standard lahko v celoti ali delno nadomestijo določila pogodbe med posameznim odjemalcem in
dobaviteljem električne energije.
1.2 Namen standarda
Namen tega standarda je določiti in opisati značilnosti napajalne napetosti, ki se navezujejo na:
- frekvenco,
- velikost,
- obliko vala in
- simetrijo trifaznega napetostnega sistema.
Te značilnosti se v normalnem obratovanju napajalnega sistema spreminjajo zaradi sprememb
obremenitev, motenj, ki jih pošiljajo v omrežje nekatere naprave, in okvar, ki jih večinoma povzročijo
zunanji dogodki.
4

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
Značilnosti napetosti se spreminjajo na način, ki je naključen časovno (glede na katerokoli predajno
mesto) in prostorsko (glede na katerikoli trenutek časa). Zaradi teh sprememb je mogoče pričakovati,
da bodo v majhnem številu primerov ravni značilnosti presežene.
Nekateri pojavi, ki vplivajo na napetost, so še posebej nepredvidljivi, tako da je za nekatere značilnosti
nemogoče podati natančne vrednosti. Vrednosti, ki so v tem standardu podane za take pojave, kot sta
na primer prekinitev in upad napetosti, so zato okvirne.
1.3 Definicije
V tem standardu veljajo naslednje definicije:
1.3.1 Odjemalec
Kupec električne energije, ki jo kupuje od dobavitelja.
1.3.2 Dobavitelj
Stranka, ki nudi električno energijo v javnem razdelilnem omrežju.
1.3.3 Predajno mesto
Točka priključitve odjemalčeve napeljave v javno omrežje.
Opomba: Ta točka ni nujno tista točka, v kateri se meri energija, ali skupna priključna točka.
1.3.4 Napajalna napetost
Efektivna vrednost napetosti v danem trenutku na predajnem mestu, merjena v določenem intervalu.
1.3.5 Nazivna napetost omrežja (U )
n
Napetost, s katero je omrežje označeno oziroma razpoznavno in na katero se nanašajo posamezni
obratovalni parametri.
1.3.6 Dogovorjena napajalna napetost (U )
c
Dogovorjena napajalna napetost U je navadno nazivna napetost omrežja U . Če se odjemalec in
c n
dobavitelj dogovorita za neko napetost na predajnem mestu, ki je različna od nazivne napetosti U , se
n
ta napetost šteje za dogovorjeno napajalno napetost U .
c
1.3.7 Nizka napetost (okrajšava: NN)
V tem standardu je to napajalna napetost, katere nazivna efektivna vrednost ne presega 1.000 V.
1.3.8 Srednja napetost (okrajšava: SN)
V tem standardu je to napajalna napetost, katere nazivna efektivna vrednost je med 1.000 V in
35.000 V.
5

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
1.3.9 Normalni obratovalni pogoji
Stanje v razdelilnem omrežju, v katerem je zadoščeno potrebi po energiji, stikalni manevri in odprava
okvar z avtomatskimi zaščitnimi sistemi so izvedeni tako, da ne povzročajo nobenih motenj, izjemnih
pogojev zaradi zunanjih vplivov ali večjih dogodkov pa ni.
1.3.10 Motnja po vodniku
Elektromagnetni pojav, ki se širi v vodnikih razdelilnega omrežja. V nekaterih primerih se
elektromagnetni pojav širi prek energetskih transformatorjev in s tem v sosednja omrežja na druge
napetostne ravni. Te motnje lahko poslabšajo lastnosti naprave, opreme ali sistema ali povzročijo
poškodbe.
1.3.11 Frekvenca napajalne napetosti
Razmerje ponavljanja osnovnega vala napajalne napetosti, merjeno v določenem časovnem intervalu.
1.3.12 Odklon napetosti
Upad ali porast napetosti, ki ga navadno povzročajo spremembe obremenitev v celem razdelilnem
omrežju ali v njegovem delu.
1.3.13 Hitra napetostna sprememba
Posamezna hitra sprememba efektivne vrednosti napetosti med dvema zaporednima ravnema v
omejenem, vendar ne določenem trajanju.
1.3.14 Kolebanje napetosti
Zaporedje napetostnih sprememb ali zvezno spreminjanje efektivne ali temenske vrednosti napetosti
(iz IEC 60050(161)–08–05).
1.3.15 Fliker
Vtis nestalnosti vidnega zaznavanja zaradi svetlobnega dražljaja, katerega svetlost ali spektralna
porazdelitev časovno niha (IEC 60050(161)–08–13).
Opomba: Napetostno kolebanje povzroča spremembe svetilnosti svetil, kar lahko povzroči pojav, imenovan fliker. Nad
določenim pragom postane fliker moteč. Učinek motenja raste zelo hitro z amplitudo kolebanja. Pri določeni
frekvenci ponavljanja so lahko moteče že zelo majhne amplitude kolebanja.
1.3.16 Jakost flikerja
Intenzivnost motenja flikerja je določena z UIE–IEC-merilno metodo flikerja in ocenjena z naslednjima
veličinama:
- s kratkotrajno jakostjo flikerja (P ), merjeno v obdobju desetih minut,
st
- z dolgotrajno jakostjo flikerja (P ), izračunano iz dvanajstih zaporednih vrednosti P v dveurnem
lt st
intervalu po naslednji enačbi:
12 3
P
sti
3
P =
lt ∑
12
i=1
6

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
1.3.17 Upad napajalne napetosti
Nenadno zmanjšanje napajalne napetosti na vrednost med 90 % in 1 % dogovorjene napetosti U , ki
c
mu po kratkem času sledi vrnitev na prvotno vrednost. Upad navadno traja od 10 ms do 1 minute.
Velikoost upada je določena kot razlika med najmanjšo efektivno vrednostjo napetosti med upadom in
dogovorjeno napetostjo U . Spremembe napetosti, ki napajalne napetosti ne znižajo na manj kot 90 %
c
dogovorjene napetosti U , se ne obravnavajo kot upad napajalne napetosti.
c
1.3.18 Prekinitev napajanja
Stanje, ko je napetost na predajnem mestu manjša od 1 % dogovorjene napetosti U . Prekinitev
c
napajanja je lahko:
- načrtovana, kadar so odjemalci predhodno obveščeni, da dopustijo izvajanje načrtovanih del na
razdelilnem omrežju, ter
- nenačrtovana, ki jo povzročijo trajne ali prehodne okvare, katerim so vzrok navadno zunanji
dogodki, odpovedi opreme ali motnje. Nenačrtovana prekinitev oskrbe se deli v:
- dolgotrajno prekinitev (daljšo od treh minut), ki jo povzroči trajna okvara, in
- kratkotrajno prekinitev (krajšo od treh minut), ki jo povzroči prehodna okvara.
Opombi:  1. Posledice načrtovanih prekinitev oskrbe je mogoče pri odjemalcu zmanjšati z ustreznimi ukrepi.
        2. Nenačrtovane prekinitve oskrbe so nepredvidljivi, večinoma naključni dogodki.
1.3.19 Občasna prenapetost omrežne frekvence
Relativno dolgotrajna prenapetost na določenem mestu v omrežju.
Opomba: Občasne prenapetosti so navadno posledica stikalnih manevrov ali okvar (tj. nenadnega zmanjšanja
obremenitev, enofaznih okvar, nelinearnosti).
1.3.20 Prehodna prenapetost
Nekaj milisekund ali manj trajajoča nihajna ali nenihajna, navadno močno dušena prenapetost.
Opomba: Prehodne prenapetosti so ponavadi posledica atmosferskih razelektritev, stikanj ali delovanja varovalk. Čas
vzpona prehodne prenapetosti je lahko krajši od mikrosekunde ali pa lahko traja do nekaj milisekund.
1.3.21 Harmonska napetost
Sinusna napetost s frekvenco, enako celoštevilčnemu večkratniku osnovne frekvence napajalne
napetosti. Harmonske napetosti se lahko ovrednotijo:
- posamično, z njihovo relativno amplitudo (u ) glede na osnovno napetost U , kjer je h red
h 1
harmonika,
- celostno, kot je na primer s celostnim harmonskim faktorjem popačenja (THD),
izračunanim z enačbo:
40
2
THD = ()u
∑ h
h=2
Opomba: Harmonike napajalne napetosti povzročajo pretežno nelinearna bremena odjemalcev, priključena na katerokoli
napetostno raven napajalnega omrežja. Harmonski toki, ki tečejo skozi impedance sistema, povzročajo
harmonske napetosti. Harmonski toki in impedance sistema ter s tem harmonske napetosti na predajnem mestu
so časovno spremenljivi.
7

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
1.3.22 Medharmonska napetost
Sinusoidna napetost s frekvenco med harmonikoma, kar pomeni, da njena frekvenca ni celoštevilčni
večkratnik osnovne frekvence.
Opomba: Medharmonske napetosti sosednjih frekvenc lahko nastanejo sočasno in tvorijo širokopasovni spekter.
1.3.23 Napetostno neravnotežje
Stanje trifaznega sistema, v katerem vse efektivne vrednosti faznih napetosti niso enake ali niso enaki
vsi fazni koti med fazami.
1.3.24 Napetostni signal v omrežju
Signal, dodan napajalni napetosti, da bi prenašal informacije po javnem razdelilnem omrežju in do
odjemalcev. Signale v javnem razdelilnem omrežju je mogoče razvrstiti v tri skupine:
- mrežno tonsko krmiljenje: dodani sinusoidni napetostni signali s frekvenco od 110 do 3.000 Hz,
- nosilni frekvenčni signali: dodani sinusoidni napetostni signali s frekvenco od 3 do 148,5 kHz,
- signalni znaki v napajalnem omrežju: na določene točke vala napetosti dodane kratkotrajne
spremembe (prehodniki).
1.4 Zveze s standardi
Ta evropski standard vključuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem tudi določila iz drugih
publikacij. Ta sklicevanja na standarde so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so
naštete spodaj. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega standarda upoštevajo poznejša dopolnila
ali spremembe katerekoli od teh publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo vključene vanj. Pri
nedatiranih sklicevanjih pa se uporablja zadnja izdaja publikacije, na katero se sklicuje (vključno z
dopolnili).
EN 50065-1:1991 Signalling on low-voltage electrical installations in the frequency
range 3 kHz to 148,5 kHz - Part 1: General requirements,
frequency bands and electromagnetic disturbances
EN 50065-1:1991/A1:1992 Signalling on low-voltage electrical installations in the frequency
range 3 kHz to 148,5 kHz - Part 1: General requirements,
frequency bands and electromagnetic disturbances
EN 60555-1:1987 Disturbances in supply systems caused by household appliances
and similar electrical equipment - Part 1: Definitions
(IEC 60555-1:1982)
EN 60868:1993 Flickermeter - Functional and design specifications
(IEC 60868:1986 + A1:1990)
EN 61000-4-7:1993 Electromagnetic compatibility (EMC) - Part 4-7: Testing and
measurement techniques - General guide on harmonics and
interharmonics measurements and instrumentations, for power
supply systems and equipment connected thereto
(IEC 61000-4-7:1991)
ENV 61000-2-2:1992 Electromagnetic compatibility (EMC) - Part 2: Environment -
Section 2: Compatibility levels for low-frequency conducted
disturbances and signalling in public low-voltage power supply
systems (IEC 61000-2-2:1990)
8

---------------------- Page: 10 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
HD 472 S1:1989 Nominal voltages for low voltage public electricity supply systems
(IEC 60038:1983, modified; title of IEC 60038: IEC standard
voltages)
IEC 60050(161):1990 International electrotechnical vocabulary - Chapter 161:
Electromagnetic compatibility
UNIPEDE 91 en 50.02 Voltage dips and short interruptions in public medium voltage
electricity supply systems
2 Značilnosti napajalne nizke napetosti
2.1 Omrežna frekvenca
Nazivna frekvenca napajalne napetosti je 50 Hz. Ob normalnih obratovalnih pogojih mora biti srednja
vrednost osnovne frekvence, merjena v intervalu 10 s, v mejah:
- za sisteme, ki obratujejo sinhrono v interkonekciji:
- 50 Hz ± 1 % (to je od 49,5 do 50,5 Hz) v 99,5 % leta,
- 50 Hz + 4 %/ - 6 % (to je od 47 do 52 Hz) v vsem (100 %) času;
- za sisteme, ki ne obratujejo sinhrono v interkonekciji (to pomeni, da obratujejo otočno):
- 50 Hz ± 2 % (to je od 49 do 51 Hz) v 95 % enega tedna,
- 50 Hz ± 15 % (to je od 42,5 do 57,5 Hz) v vsem (100 %) času.
2.2 Velikost napajalne napetosti
Standardizirana nazivna napetost U javnih nizkonapetostnih omrežij je:
n
- v štirivodnih trifaznih sistemih:
U = 230 V med faznim in nevtralnim vodnikom,
n
- v trivodnih trifaznih sistemih:
U = 230 V med faznimi vodniki.
n
Opombi: 1. Do leta 2003 lahko nazivna napetost odstopa od 230 V skladno s HD 472 S1.
       2. V nizkonapetostnih omrežjih sta dogovorjena in nazivna napetost enaki.
2.3 Odkloni napajalne napetosti
Ob normalnih obratovalnih pogojih, razen v razmerah, ki nastopijo zaradi okvar in prekinitev napajanja
- mora biti 95 % vseh 10-minutnih period srednjih efektivnih vrednosti napajalne napetosti
enega tedna v mejah U ± 10 %.
n
Opomba: 1. Do leta 2003 lahko napetost odstopa od vrednosti, postavljenih s tem standardom, skladno s HD 472 S1.
- morajo biti vse 10-minutne periode srednjih efektivnih vrednosti napajalne napetosti v mejah
U + 10 % / - 15 %.
n
Opomba: 2.Pri električno oddaljenih področjih z dolgimi napajalnimi vodi so lahko napetosti izven meja U + 10 % / - 15 %.
n
Odjemalci morajo biti obveščeni.
9

---------------------- Page: 11 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
2.4 Hitre napetostne spremembe
2.4.1 Velikosti hitrih napetostnih sprememb
Hitre napetostne spremembe napajalne napetosti so večinoma posledica spremembe obremenitve v
odjemalčevih inštalacijah ali stikanj v omrežju.
Ob normalnih obratovalnih pogojih hitre napetostne spremembe v splošnem ne presegajo 5 % U , v
n
nekaterih okoliščinah pa lahko nekajkrat na dan nastanejo kratkotrajne spremembe napetosti v
velikosti do 10 % U .
n
Opomba: Napetostna sprememba, ki zniža napetost pod 90 % U se upošteva kot napetostni upad (glej točko 2.5).
n,
2.4.2 Jakost flikerja
Ob normalnih obratovalnih pogojih mora biti v kateremkoli tednu dolgotrajna jakost flikerja, povzročena
s kolebanjem napetosti, v 95 % tedna manjša ali enaka 1 (P ≤ 1).
lt
Opomba: Odziv na fliker je subjektiven in se lahko spreminja odvisno od vzroka flikerja in časa trajanja. V nekaterih
primerih je moteč že P = 1, medtem ko v drugih primerih višje ravni P ne motijo.
lt lt
2.5 Upadi napajalne napetosti
Upade napetosti navadno povzročajo okvare v odjemalčevi napeljavi ali v javnem razdelilnem
omrežju. To so nepredvidljivi, večinoma naključni dogodki. Letna pogostnost upadov napetosti je zelo
odvisna od tipa omrežja in mesta opazovanja. Poleg tega je letna porazdelitev upadov napetosti lahko
zelo neredna.
Okvirne vrednosti
Ob normalnih obratovalnih pogojih sme biti pričakovano letno število upadov napetosti od nekaj deset
do tisoč. Večina upadov napetosti traja manj kot sekundo in ima globino upada manjšo kot 60 %,
redkokdaj pa lahko nastanejo tudi upadi napetosti z večjo globino in daljšim trajanjem. V nekaterih
območjih so lahko zelo pogosti upadi napetosti z globino med 10 % in 15 % U zaradi stikanj bremen v
n
odjemalčevi napeljavi.
2.6 Kratkotrajne prekinitve napajalne napetosti
Okvirne vrednosti
Ob normalnih obratovalnih pogojih je mogoče na leto pričakovati od nekaj deset do nekaj sto
kratkotrajnih prekinitev. Približno 70 % kratkotrajnih prekinitev lahko traja manj kot eno sekundo.
Opomba: V nekaterih dokumentih so kratkotrajne prekinitve opredeljene v trajanju do ene minute. Včasih pa se uporabljajo
takšni krmilni sistemi, ki potrebujejo čas delovanja do 3 minute, da preprečijo dolgotrajno prekinitev napetosti.
2.7 Dolgotrajne prekinitve napajalne napetosti
Nenačrtovane prekinitve napajalne napetosti so navadno posledica zunanjih dogodkov ali dejanj, ki jih
dobavitelj ne more preprečiti. Značilnih vrednosti za letno pogostnost dolgotrajnih prekinitev napajanja
in njihovo trajanje ni mogoče navesti. Vzrok za to so velike razlike v konfiguracijah in strukturi omrežij
v različnih državah, nepredvidljivi pa so tudi vplivi tretjih oseb in vremena.
Okvirne vrednosti
Ob normalnih obratovalnih pogojih je lahko letna pogostnost prekinitev napajalne napetosti, daljših od
treh minut, manjša od 10 ali pa do 50, kar je odvisno od območja.
Okvirne vrednosti ne zajemajo načrtovanih prekinitev, ker so te napovedane vnaprej.
10

---------------------- Page: 12 ----------------------

SIST EN 50160 : 2001
2.8 Občasne prenapetosti omrežne frekvence med linijskimi (faznimi) vodniki in zemljo
Občasna prenapetost omrežne frekvence nastane v glavnem med okvaro v javnem razdelilnem
omrežju ali odjemalčevi napeljavi ter izgine po odpravi okvare. Prenapetost lahko doseže vrednost
medlinijske (medfazne) napetosti zaradi dviga potenciala nevtralne točke trifaznega sistema.
Okvirne vrednosti
V posebnih okoliščinah lahko kratek stik na visokonapetostni strani transformatorja v času, ko tečejo
kratkostični toki, povzroči občasne prenapetosti na nizkonapetostni strani transformatorja. Praviloma
te prenapetosti ne presegajo 1,5 kV efektivno.
2.9 Prehodne prenapetosti med linijskimi (faznimi) vodniki in zemljo
V splošnem temena prehodnih prenapetosti ne presegajo 6 kV, občasno pa se pojavljajo višje
vrednosti. Časi trajanja vzpona prehodnih prenapetosti zajemajo širok razpon od manj kot
mikrosekunde pa do nekaj milisekund.
Opomba: Količina energije prehodne prenapetosti je zelo odvisna od vzroka. Inducirana prenapetost zaradi atmosferskega
udara ima navadno višjo amplitudo, a manjšo količino energije kot prenapetosti zaradi stikanja, saj te navadno
trajajo dlje. Prenapetostni zaščitni elementi v odjemalčevi napeljavi morajo biti izbrani tako, da upoštevajo strožje
energijske zahteve prenapetosti, ki so posledica stikalnih manevrov zaradi okvar. Tako izbrani prenapetostni
zaščitni elementi ščitijo naprave pred prenapetostmi, povzročenimi tako s stikanji kot tudi z atmosferskimi udari.
2.10 Neravnotežje napajalne napetosti
Ob normalnih obratovalnih pogojih mora biti v kateremkoli tednu 95 % vseh 10-minutnih srednjih
efektivnih vrednosti inver
...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.