SIST EN 1610:2001
(Main)Construction and testing of drains and sewers
Construction and testing of drains and sewers
This European Standard is applicable to the construction and testing of drains and sewers normally buried in the ground and normally operating under gravity. The construction of pipelines operating under pressure is covered by this European Standard together with prEN 805 as appropriate. This European Standard is applicable to drains and sewers lait in trenches, under embankments or above ground.
Verlegung und Prüfung von Abwasserleitungen und -kanälen
Diese Europäische Norm gilt für die Verlegung und Prüfung von Abwasserleitungen und -kanälen, die üblicherweise erdverlegt sind und unter Schwerkraft betrieben werden. Die Bauausführung von Rohrleitungen, die unter Druck betrieben werden, wird ebenfalls in dieser Europäischen Norm behandelt, wobei auch prEN 805, falls erforderlich, zu berücksichtigen ist. Diese Europäische Norm ist anwendbar für Anwasserleitungen und -kanäle in Gräben, bei Dammbedingungen oder oberirdischer Verlegung.
Mise en oeuvre et essai des branchements et collecteurs d'assainissement
La présent norme européenne s'applique a la mise en oeuvre et aux essais des branchements et des canalisations d'assainissement habituellement enterrés dans le sol et fonctionnant habituellement en écoulement libre. La mise en oeuvre des canalisations fonctionnant en pression releve de la présente norme européenne conjointement avec le prEN 805. La présente norme européenne s'applique aux branchements et aux canalisations d'assainissement posés en tranchée, sous remblai indéfini ou au-dessus du sol.
Gradnja cevovodov za odvod odpadne vode in kanalizacijo
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI STANDARD
SIST EN 1610:1998
01-april-1998
Gradnja cevovodov za odvod odpadne vode in kanalizacijo
Construction and testing of drains and sewers
Verlegung und Prüfung von Abwasserleitungen und -kanälen
Mise en oeuvre et essai des branchements et collecteurs d'assainissement
Ta slovenski standard je ist
...
S L O V E N S K I SIST EN 1610
prva izdaja
STANDARD
april 2001
Gradnja in preskušanje vodov in kanalov za odpadno vodo
(istoveten EN 1610:1997)
Construction and testing of drains and sewers
Mise en oeuvre et essai des branchements et collecteurs d’assainissement
Verlegung und Prüfung von Abwasserleitung und -kanälen
Deskriptorji: sanacija vod, vkopani cevovod, tlačni cevovod, priključek, izrazi, material,
zemeljsko delo, prevleke, preskušanje
Referenčna številka
ICS 13.060.30 SIST EN 1610:2000 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in od 1 do 37
© Standard je založil in izdal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje. Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega
standarda ni dovoljeno.
---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST EN 1610:2001
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1610 (sl), Gradnja in preskušanje vodov in kanalov za odpadno vodo, prva izdaja,
2001, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN 1610 (en),
Construction and testing of drains and sewers, 1997-09.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1610:1997 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 165, Waste water engineering.
Slovenski standard SIST EN 1610:2001 je prevod evropskega standarda EN 1610:1997. V primeru
spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor USM/TC OVO Oskrba z vodo,
odvod in čiščenje odpadne vode.
Ta slovenski standard je dne 2001-03-20 odobril direktor USM.
ZVEZA S STANDARDI
SIST EN 805 Oskrba z vodo – Zahteve za sisteme izven zgradb in komponente
SIST EN 476 Splošne zahteve za elemente težnostnih cevnih sistemov za odvod odpadne
vode
SIST EN 752-3 Sistemi za odvod vode in kanalizacijo zunaj stavb –3.del Projektiranje
SIST EN 1295-1 Projektiranje vkopanih cevovodov pri različnih pogojih obtežb – 1. del: Splošne
zahteve
SIST EN 12889 Izvedba in preskušanje kanalov in drenaž brez izkopa.
OPOMBI
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN 1610:2001 to pomeni “slovenski standard”.
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
- Ta nacionalni dokument je istoveten/enakovreden EN 1610:1997 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgija
This national document is identical with EN 1610:1997 and is published with the permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
II
---------------------- Page: 2 ----------------------
EVROPSKI STANDARD EN 1610
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM september 1997
ICS 13.060.30
Deskriptorji: sanacija vod, vkopani cevovod, tlačni cevovod, priključek, izrazi, material, zemeljsko delo,
prevleke, preskušanje
Slovenska izdaja
Gradnja in preskušanje vodov in kanalov za odpadno vodo
Construction and testing of Verlegung und Prüfung von Mise en oeuvre et essai des
drains and sewers Abwasserleitung und -kanälen branchements et collecteurs
d’assainissement
Ta evropski standard je CEN sprejel dne 1997-05-18.
Članice CEN morajo izpolnjevati določila poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard.
Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
centralnem sekretariatu ali članicah CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri centralnem
sekretariatu CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske,
Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardisation
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 1997 Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN
Ref. št. EN 1610:1997 E
---------------------- Page: 3 ----------------------
PSIST EN 1610 : 2000
Vsebina Stran
Predgovor.…………… .4
1 Področje uporabe.………….5
2 Zveze z drugimi standardi……. .5
3 Definicije izrazov.…………….5
4 Splošno.…………….7
4.1 Tehnične podlage .……………. .7
4.2 Zagotovitev nosilnosti…………….……………. .7
5 Gradbeni elementi in materiali.…………….7
5.1 Splošno.…………….7
5.2 Gradbeni elementi.…………… .7
5.3 Materiali za območje cevovoda.……………. .7
5.4 Materiali za glavni zasip.…………….8
6 Izkop jarka za cevovod.……………. .9
6.1 Jarki.……………. .9
6.2 Širina jarka.…………….9
6.3 Stabilnost jarka.…………… .10
6.4 Dno jarka.…………… .10
6.5 Odvodnjavanje.…………….10
7 Območje cevovoda in varovalni opaž.…………….10
7.1 Splošno.…………….10
7.2 Izvedbe posteljice.…………… .11
7.3 Posebne izvedbe posteljic ali nosilnih konstrukcij.…………… .12
8 Vgrajevanje.…………….12
8.1 Zakoličenje.…………… .12
8.2 Dostava, nakladanje in razkladanje ter prevoz na gradbišču.…………… .12
8.3 Skladiščenje.…………… .12
8.4 Spuščanje v jarek.……………. .12
8.5 Polaganje.…………….13
8.6 Posebni načini gradnje.…………… .13
8.7 Podpiranje in sidranje.……………. .14
8.8 Jaški in revizijske komore.…………….14
9 Priključki na cevi in jaške.…………….14
9.1 Splošno.…………….14
9.2 Priključek z odcepom.…………….15
9.3 Priključek s spojniki.…………… .15
9.4 Priključek s sedlastimi fazonskimi kosi.………… .15
9.5 Priključek z varjenjem.…………….15
9.6 Priključek na jaške in revizijske komore.…………….15
10 Preskušanje med polaganjem.……………. .15
11 Zasipavanje jarka.……………. .16
2
---------------------- Page: 4 ----------------------
SIST EN 1610:2001
11.1 Utrjevanje.…………….16
11.2 Izvedba območja cevovoda.……………. .16
11.3 Izvedba glavnega zasipa.…………… .16
11.4 Odstranjevanje varovalnega opaža.……………. 16
11.5 Vzpostavitev prvotnega stanja na površini …………… .17
12 Končni pregled in/ali preskušanje cevovoda in jaškov po zasipu.…………… .17
12.1 Vizualni pregled.…………… .17
12.2 Tesnost.…………….17
12.3 Območje cevovoda in glavni zasip.……………. .17
13 Postopki in zahteve za preskušanje težnostnih cevovodov (s prosto gladino)…. .17
13.1 Splošno.…………….17
13.2 Preskus z zrakom (postopek »L«).…………….19
13.3 Preskus z vodo (postopek »W«)………………………………………………….20
13.4 Preskušanje posameznih spojev…………………………………………………….21
14 Preskušanje tlačnih cevovodov.……………………………………………………….21
15 Usposobljenost (glej dodatek C).………… .21
Dodatek A (informativni): Odvodnjavanje.22
Dodatek B (informativni): Dodatne informacije k točki 5.3.3.1 o lastnostih zrnavih,
nevezanih materialov.24
Dodatek C (informativni): Izvleček iz direktive Evropskih skupnosti, izdane 17. septembra 1990,
o postopkih za oddajo del za podjetja, ki so dejavna na področju voda, energije, prometa in
telekomunikacij.37
3
---------------------- Page: 5 ----------------------
PSIST EN 1610 : 2000
Predgovor
Ta evropski standard je pripravil tehnični odbor CEN/TC 165 Tehnika odpadne vode, katerega vodstvo
je zaupano sekretariatu DIN.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda, bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo, najpozneje do marca 1998; do tega datuma morajo biti tudi umaknjeni nacionalni
standardi, ki so z njim v nasprotju.
Dodatki A, B in C so informativni.
V skladu s poslovnikom CEN/CENELEC morajo ta evropski standard prevzeti nacionalne organizacije
za standardizacijo naslednjih držav: Belgije, Češke republike, Danske, Nemčije, Finske, Francije,
Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Avstrije, Portugalske, Švedske,
Švice, Španije in Združenega kraljestva.
4
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST EN 1610:2001
1 Področje uporabe
Ta evropski standard obravnava polaganje in preskušanje vodov in kanalov za odvajanje vode, ki so
navadno položeni v zemljo in navadno delujejo v pogojih težnosti (s prosto gladino).
Ta evropski standard obravnava tudi gradnjo tlačnih cevovodov, pri čemer je treba po potrebi
upoštevati tudi predlog standarda prEN 805.
Ta standard se uporablja tudi za izvedbe vodov in kanalov v jarkih in pod nasipi ali za polaganje nad
terenom. Gradnja brez jarkov bo opisana v standardu prEN 12889. Kot dopolnilo naj se upoštevajo tudi
drugi krajevni ali državni predpisi, npr. tisti, ki se nanašajo na zdravje in varnost, vzpostavitev
prvotnega stanja na površini ceste in zahteve za preskušanje tesnosti.
2 Zveze z drugimi standardi
Ta evropski standard vključuje s pomočjo datiranih ali nedatiranih referenc tudi določila iz drugih
publikacij. Te normativne referenc so navedene na ustreznih mestih v besedilu, v nadaljevanju pa so
navedene publikacije. V tem standardu se pri datiranih referencah poznejša dopolnila ali spremembe h
katerikoli publikaciji upoštevajo le, če so vanjo vključene z dopolnilom ali revizijo. Za nedatirane
reference velja zadnja izdaja referenčne publikacije.
EN 476 Splošne zahteve za elemente težnostnih cevnih sistemov za odvod
odpadne vode
EN 752-3 Sistemi za odvod vode in kanalizacijo zunaj stavb – 3.del
Projektiranje
prEN 805 Oskrba z vodo – Zahteve za sisteme izven zgradb in komponente
EN 1295-1 Projektiranje vkopanih cevovodov pri različnih pogojih obtežb – 1.
del: Splošne zahteve
prEN 12889 Izvedba in preskušanje kanalov in drenaž brez izkopa
3 Definicije izrazov
V tem standardu, vključno s sliko 1, veljajo naslednje definicije posameznih izrazov:
3.1 Posteljica: Del gradbenega objekta, ki nosi cev med dnom jarka in bočnim zasipom ali pokrivno
plastjo. Posteljica sestoji iz zgornje in spodnje plasti posteljice. Pri neposrednem polaganju na raščena
tla jarka so spodnja plast raščena tla.
3.2 Debelina sloja, ki ga je treba utrditi: Debelina vsakega novega sloja zasipnega materiala pred
njegovo utrditvijo.
3.3 Prekrivna višina: Navpična razdalja od zgornjega roba debla cevi do površine.
3.4 Območje cevovoda: Zasip okoli cevi, ki vključuje posteljico, bočni zasip in pokrivno plast.
3.5 Pokrivna plast: Plast iz zasipnega materiala neposredno nad temenom cevi.
3.6 Glavni zasip: Zasip med zgornjim robom območja cevovoda in nivojem terena ali nasipa ali
spodnjim robom cestne ali tirne konstrukcije, kadar leži cevovod pod njo.
3.7 Najmanjša širina jarka: Najmanjša razdalja med stenami jarka na zgornjem robu spodnje plasti
posteljice, ali če obstaja, med varovalnim opažem v vsaki globini.
3.8 Obstoječa tla: Izkopana zemljina jarka.
5
---------------------- Page: 7 ----------------------
PSIST EN 1610 : 2000
3.9 Nazivni premer (DN): Številčna oznaka gradbenega elementa, ki je primerno celo število, približno
enako izdelavni meri v mm. Lahko se uporablja za notranji premer (DN/ID) ali za zunanji premer
(DN/OD) (EN 476).
3.10 Cevovod: Sestav cevi, fazonskih kosov in spojev med jaški in drugimi gradbenimi objekti.
3.11 Predizdelani (gotovi) gradbeni element: Proizvod, izdelan ločeno od procesa vgrajevanja,
navadno na podlagi standardov za izdelke in/ali pod kontrolo proizvajalca.
3.12 Stranski zasip: Material med posteljico in pokrivno plastjo.
3.13 Globina jarka: Navpična razdalja med dnom jarka in terenom.
1 Površina 7 Zgornja plast posteljice
2 Spodnji rob cestne ali tirne konstrukcije, če 8 Spodnja plast posteljice
obstaja 9 Dno jarka
3 Stene jarka 10 Prekrivna višina (3.3)
4 Glavni zasip (3.6) 11 Debelina posteljice (3.1)
5 Pokrivna plast (3.5) 12 Višina območja cevovoda (3.4)
6 Stranski zasip (3.12) 13 Globina jarka (3.13)
a debelina spodnje plasti posteljice
b debelina zgornje plasti posteljice
c debelina pokrivne plasti
b = k × OD (glej 7. točko)
kjer je:
k brezdimenzijski faktor: razmerje med debelino zgornje plasti posteljice in OD
OD zunanji premer cevi v mm
Opombi 1.Najmanjše vrednosti za a in c glej 7. poglavje.
2. k × OD nadomešča označbo kota posteljice, ki se uporablja v nekaterih nacionalnih standardih. Kot posteljice ni
kot reakcije posteljice v statičnem računu.
Slika 1: Prikaz izrazov
Te definicije veljajo tudi za jarke s poševnimi stenami in za cevovode pod nasipi, če pridejo v poštev.
6
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST EN 1610:2001
4 Splošno
4.1 Tehnične podlage
Cevovodi in jaški so inženirske konstrukcije, pri katerih stabilnost in obratovalna varnost temeljita na
skupnem delovanju gradbenih elementov, posteljice in zasipa. Dobavljeni deli, kot so cevi, fazonski
kosi in tesnilni material, in na kraju samem opravljeno delo, kot je izdelava posteljice, spajanje cevi,
bočni zasip in glavni zasip, so pomembni dejavniki, ki zagotavljajo funkcijo objekta v skladu z zahtevami.
4.2 Zagotovitev nosilnosti
Pred začetkom gradnje je treba skladno z EN 752-3 in EN 1295-1 dokazati, določiti ali predpisati nosilnost cevovoda.
Izvajanje del je treba nadzorovati tako, da je v izračunu predpostavljena nosilnost ohranjena ali pa
prilagojena spremenjenim pogojem.
Na projektirano nosilnost vplivajo naslednji dejavniki in njihove spremembe:
- razlika med dejansko izkopano in v računu upoštevano širino jarka
- razlika med dejansko izkopano in v računu upoštevano globino jarka
- varovalni opaž jarka in učinki njegove odstranitve
- stopnja utrditve v območju cevovoda
- stopnja utrditve glavnega zasipa
- posteljica in dno jarka
- prometne in občasne obtežbe na gradbišču
- vrste in značilnosti tal (npr. podlage, ostenja jarka, zasipa)
- oblika jarka (npr. stopničasti jarek, jarek s poševnimi stenami)
- stanje podlage in tal (npr. zaradi zmrzovanja in odtaljevanja, dežja, snega, poplavitve)
- gladina talne vode
- dodatni cevovodi v istem jarku
Opomba: Ta seznam ni popoln.
5 Gradbeni elementi in materiali
5.1 Splošno
Gradbeni elementi in materiali morajo ustrezati nacionalnim standardom, ki so prevzeti evropski
standardi, če obstajajo, ali evropskim tehničnim soglasjem. Če standardov ali evropskih tehničnih
soglasij ni, morajo gradbeni elementi in materiali ustrezati zahtevam projekta.
5.2 Gradbeni elementi
Gradbeni elementi morajo ustrezati točki 5.1.
poštevati je treba vsa dopolnilna navodila proizvajalca.
5.3 Materiali za območje cevovoda
5.3.1 Splošno
Materiali za območje cevovoda morajo ustrezati pripadajočim zahtevam v alineah k točki 5.3 in tako
zagotoviti trajno stabilnost in nosilnost vkopanega cevovoda. Ti materiali ne smejo biti škodljivi za cev,
material cevi ali za podtalnico. Zmrznjen material se ne sme uporabljati.
Materiali za območje cevovoda morajo biti skladni z zahtevami projekta. Ti materiali so lahko materiali
iz obstoječih tal (5.3.2), če je dokazana njegova uporabnost, ali materiali z drugih nahajališč (5.3.3).
Materiali za posteljico ne smejo vsebovati zrn, večjih od:
- 22 mm za DN ≤ 200
- 40 mm za DN > 200 do DN ≤ 600
7
---------------------- Page: 9 ----------------------
PSIST EN 1610 : 2000
5.3.2 Material iz obstoječih tal
Da se material iz obstoječih tal lahko uporabi:
- mora biti skladen z zahtevami projekta
- se mora dati utrditi, če se to zahteva
- ne sme vsebovati nobenih materialov, škodljivih za cevi (npr. prevelikih zrn glede na material,
debelino stene in premer cevi, korenin, odpadkov, organskega materiala, kep ilovice, večjih od
75 mm, snega in ledu)
Material iz obstoječih tal, ki ustreza zahtevam iz 5.3.3.1 ali 5.3.3.3, je primeren.
5.3.3 Materiali z drugih nahajališč
Primerni so spodaj navedeni materiali, ki so lahko tudi reciklirani materiali.
5.3.3.1 Zrnavi, nevezani materiali
Zrnavi, nevezani materiali so:
- enozrnati zrnavi material
- stopnjevani zrnavi material
- pesek
- neseparirani agregati (all-in)
- drobljeni agregati
Pregled zrnavih, nevezanih materialov je naveden v dodatku B.
5.3.3.2 Hidravlično vezani materiali
Hidravlično vezani materiali so:
- cementna stabilizacija
- lahki beton
- pusti beton
- nearmirani beton
- armirani beton
Materiali morajo ustrezati zahtevam projekta.
5.3.3.3 Drugi materiali
Drugi materiali, z izjemo navedenih v točkah od 5.3.3.1 do 5.3.3.2, se smejo uporabiti za območje
cevovoda, če je dokazano, da izpolnjujejo zahteve iz točke 5.3.1. Naravne ali umetne snovi, ki bi lahko
poškodovale cevovod ali jaške, niso primerni.
Preveriti je treba tudi posledice za okolje.
5.4 Materiali za glavni zasip
Materiali za glavni zasip morajo ustrezati zahtevam projekta.
Za glavni zasip se smejo uporabiti vsi v točki 5.3 navedeni materiali.
Za glavni zasip se sme uporabiti izkopani material s kamni do velikosti največ 300 mm ali debeline
pokrivne plasti ali polovice debeline sloja, ki se namerava utrditi, kar je manjše. Glede na pogoje tal,
talne vode in materiala cevi se te vrednosti lahko še zmanjšajo. Za skaloviti teren se lahko predpišejo
posebne zahteve.
8
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST EN 1610:2001
6 Izkop jarka za cevovod
6.1 Jarki
Jarki morajo biti dimenzionirani in izkopani tako, da je cevovode mogoče vgraditi strokovno in varno.
Če je med gradnjo potreben dostop do zunanje stene pod terenom ležečih objektov, npr. jaškov, je
treba urediti zavarovan in najmanj 0,5 m širok delovni prostor.
Kjer sta v istem jarku ali pod istim nasipom položena dva ali več cevovodov mora biti v območju med
cevmi minimalni delovni prostor. Če ni določeno drugače, mora vodoravna razdalja med cevmi znašati
0,35 m za cevi do vključno DN 700 in 0,50 m za cevi, večje od DN 700.
Po potrebi naj se zaščiti druge oskrbovalne, kanalizacijske in drenažne vode, druge objekte ali
površine pred škodljivimi vplivi gradnje.
6.2 Širina jarka
6.2.1 Največja širina jarka
Jarek ne sme biti širši od največje širine jarka, določene v statičnem izračunu. Če to ni mogoče, mora
zadevo obravnavati projektant.
6.2.2 Najmanjša širina jarka
Najmanjša širina jarka je vedno največja vrednost iz preglednic 1 in 2. Izjeme so navedene v 6.2.3.
Preglednica 1: Najmanjša širina jarka, v odvisnosti od nazivne velikosti DN
Najmanjša širina jarka (OD +x) v m
DN opažen jarek neopažen jarek
0 0
β > 60 β≤ 60
OD + 0,40 OD + 0,40
≤ 225
OD + 0,50 OD + 0,50 OD + 0,40
> 225 do ≤ 350
> 350 do ≤ 700 OD + 0,70 OD + 0,70 OD + 0,40
> 700 do ≤ 1200 OD + 0,85 OD + 0,85 OD + 0,40
OD + 1,00 OD + 1,00 OD + 0,40
> 1200
V vrednostih OD + x pomeni x/2 najmanjši delovni prostor med cevjo in steno jarka oz. varovalnim opažem.
Pri tem pomenijo:
OD - zunanji premer, v m
β - kot naklona nezaščitene stene jarka, merjen proti vodoravnici (glej sliko 2)
Preglednica 2: Najmanjša širina jarka v odvisnosti
od globine jarka
Globina jarka (m) Najmanjša širina jarka (m)
< 1,00 ni podana
≥1,00 ≤ 1,75 0,80
0,90
> 1,75 ≤ 4,00
1,00
> 4,00
Slika 2: Kot ββ pri nezaščiteni steni jarka
ββ
9
---------------------- Page: 11 ----------------------
PSIST EN 1610 : 2000
6.2.3 Izjeme pri najmanjši širini jarka
Najmanjša širina jarka iz preglednic 1 in 2 se sme spremeniti:
- če se od oseb nikoli ne zahteva, da stopijo v jarek, npr. pri mehaniziranih tehnikah polaganja
- če se od oseb nikoli ne zahteva, da stopijo v prostor med cevovodom in steno jarka
- na ozkih mestih in v neizogibnih položajih
Za vsakega od teh primerov posebej se zahtevajo posebni ukrepi v projektu in pri izvedbi.
6.3 Stabilnost jarka
Stabilnost jarka je treba zagotoviti z ustreznim varovalnim opažem ali s poševno izkopanimi stenami ali
na drug primeren način. Varovalni opaž je treba odstranjevati skladno s predpostavkami statičnega
izračuna, tako da ne pride do poškodb niti do sprememb lege cevovoda.
6.4 Dno jarka
Padec dna jarka in material na dnu jarka morata ustrezati zahtevam projekta. Dno jarka ne sme biti
razrahljano, če pa je, je treba na ustrezen način ponovno vzpostaviti prvotno nosilnost.
Kjer so cevi položene na dno jarka, mora biti le-to pripravljeno z zahtevanim padcem in obliko, ki
zagotovita enakomerno naleganje debla cevi. Glavične jame morajo biti ustrezno izdelane v spodnjem
sloju posteljice ali v dnu jarka.
Če zmrzuje, je morda treba zaščititi dno jarka, da okrog cevovoda ali pod njim ne ostanejo zamrznjeni sloji.
Kjer je dno jarka nestabilno ali je nosilnost tal majhna, je treba izvesti ustrezne ukrepe (glej 7.1 in 7.3).
6.5 Odvodnjavanje
Med polaganjem cevovoda morajo biti izkopani jarki suhi, v njih ne sme biti deževnice, precejne vode,
izvirov vode ali vode iz puščajočega cevovoda. Načini odvodnjavanja ne smejo vplivati na območje
cevovoda in na cevovod (glej tudi dodatek A).
Med odvodnjavanjem je treba upoštevati vse ukrepe za preprečitev izpiranja drobnih frakcij.
Upoštevati je treba vpliv ukrepov za odvodnjavanje na gibanje podtalnice in stabilnost okolice.
Po končanih ukrepih odvodnjavanja je treba vse začasne drenažne poti primerno zatesniti.
7 Območje cevovoda in varovalni opaž
7.1 Splošno
Materiali, posteljica, varovalni opaž in debeline slojev v območju cevovoda morajo biti skladni z
zahtevami projekta. Materiali naj se izberejo skladno s točkama 5.3.2 in 5.3.3. Materiali za območje
cevovoda in njihova zrnavost ter vsak varovalni opaž se izberejo glede na:
- velikost cevi
- material in debelino sten cevi
- lastnosti zemljine
Širina posteljice mora biti enaka širini jarka, če ni predpisano drugače. Pri cevovodih pod nasipi mora
biti širina posteljice enaka štirikratnemu zunanjemu premeru, če ni predpisano drugače.
Najmanjša debelina c (glej sliko 1) pokrivne plasti mora znašati 150 mm nad steblom cevi in 100 mm nad
spojem. Kadar se uporabljajo materiali, skladni s 5.3.3.2 in 5.3.3.3, mora c ustrezati zahtevam projekta.
Odstraniti je treba vsa mehka mesta v podlagi pod dnom jarka in jih nadomestiti z ustreznim
materialom za posteljico. Če so te količine večje, naj se ponovi statični račun.
10
---------------------- Page: 12 ----------------------
SIST EN 1610:2001
7.2 Izvedbe posteljice
7.2.1 Posteljica - tip 1
Posteljica tipa 1 (slika 3) se sme uporabiti za vsako območje cevovoda, ki omogoča naleganje cevi po
vsej dolžini stebla in se upoštevata zahtevani debelini slojev a in b. To velja za vsako velikost in obliko
cevi, npr. okrogle, neokrogle, z ravno osnovno ploskvijo.
Če ni predpisano drugače, spodnja plast posteljice, merjena pod steblom cevi, ne sme biti tanjša od:
- 100 mm za normalne razmere
- 150 mm za skalnata in trdna tla
Debelina b zgornje plasti posteljice mora ustrezati statičnemu izračunu.
Slika 3: Posteljica tipa 1
7.2.2 Posteljica - tip 2
Posteljica tipa 2 (slika 4) se sme uporabiti v homogenih, relativno mehkih, drobnozrnatih tleh, ki
dovoljujejo naleganje cevi po vsej dolžini stebla. Cevi se smejo položiti neposredno na predhodno
oblikovano in pripravljeno dno jarka.
Debelina zgornje plasti posteljice b mora ustrezati statičnemu izračunu.
Slika 4: Posteljica tipa 2
7.2.3 Posteljica - tip 3
Posteljica tipa 3 (slika 5) se sme uporabiti v homogenih, relativno (mehkih) drobnozrnatih tleh, ki
dovoljujejo naleganje cevi po vsej dolžini stebla. Cevi se smejo položiti neposredno na predhodno
pripravljeno dno jarka.
Debelina b zgornjega sloja posteljice mora ustrezati statičnemu izračunu.
Slika 5: Posteljica tipa 3
11
---------------------- Page: 13 ----------------------
PSIST EN 1610 : 2000
7.3 Posebne izvedbe posteljice ali nosilnih konstrukcij
Če dno jarka ni dovolj nosilno za posteljico, je potrebna posebna izvedba posteljice. Praviloma je to na
nestabilnih tleh, npr. na šoti, živem pesku.
Primeri posebne izvedbe so zamenjava tal z drugimi materiali npr. peskom, gramozom in hidravlično
vezanimi materiali, podpiranje cevovoda s piloti, npr. z uporabo prečnih nosilcev ali podpor v obliki »V«
ali vzdolžnih nosilcev ali armiranobetonskih plošč preko pilotov.
Pri projektiranju in vgrajevanju je treba upoštevati tudi prehode med različnimi vrstami nosilnih tal z
različnimi lastnostmi, ki vplivajo na posedanje.
Vsaka posebna izvedba posteljice ali nosilne konstrukcije je dovoljena le, če se njena primernost
dokaže s statičnim izračunom.
Opomba: V zemljo položeni cevovodi na pilotih lahko prevzamejo izredno velike obtežbe.
8 Vgrajevanje
Opomba: Če ni navedeno drugače, izraz »cevi« v tej točki vključuje tudi »fazonske kose in druge dele cevovoda«.
8.1 Zakoličenje
Pred zakoličenjem je treba teren temeljito pregledati in ugotoviti položaj cevi, kablov in drugih
podzemnih naprav (vodov). Če ugotovitve tega pregleda vplivajo na smer in globino, je treba o tem
obvestiti
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.