Eurocode 3: Design of steel structures - Part 1-10: Material toughness and through-thickness properties

This prEN contains design rules for selecting and specifying steel materials that are resistant to failure by brittle fracture and lamellar tearing. Brittle fracture is characterized as failure of a structural element without significant plastic deformation. Lamellar tearing is characterized as failure of parent metal by delamination along planes of segregation in its microstructure as a result of excessive through-thickness strain.

Eurocode 3: Bemessung und Konstruktion von Stahlbauten - Teil 1-10: Stahlsortenauswahl im Hinblick auf Bruchzähigkeit und Eigenschaften in Dickenrichtung

(1)   EN 1993-1-10 enthält eine Anleitung für die Auswahl der Stahlsorten im Hinblick auf Bruchzähigkeit und Eigenschaften in Dickenrichtung, wenn bei der Fertigung von Schweißkonstruktionen auf die Gefahr von Terrassenbruch zu achten ist.
(2)   Abschnitt 2 gilt für Stähle S235 bis S690. Abschnitt 3 gilt nur für Stähle S235 bis S460.
ANMERKUNG   Der Anwendungsbereich von EN 1993-1-1 ist auf Stähle S235 bis S460 begrenzt.
(3)   Die Regelungen und Hinweise in den Abschnitten 2 und 3 gelten nur, wenn die Ausführung der Stahlkonstruktion nach EN 1090 erfolgt.

Eurocode 3 - Calcul des structures en acier - Partie 1-10 : Choix des qualités d'acier

Les Etats Membres de l'UE et de l'AELE reconnaissent que les Eurocodes servent de documents de
référence pour les usages suivants :
.comme moyen de prouver la conformité des bâtiments et des ouvrages de génie civil aux exigences
essentielles de la Directive 89/106/CEE du Conseil, en particulier a l'Exigence Essentielle N°1 - Stabilité
et Résistance Mécanique - et a l'Exigence Essentielle N°2 - Sécurité en cas d'incendie ;
.comme base de spécification des contrats pour les travaux de construction et les services techniques
associés ;
.comme cadre d'établissement de spécifications techniques harmonisées pour les produits de
construction (EN et ATE).
Les Eurocodes, dans la mesure ou les ouvrages eux-memes sont concernés par eux, ont un lien direct avec
les Documents Interprétatifs 2) auxquels il est fait référence dans l'Article 12 de la DPC, bien qu'ils soient de
nature différente de celle des normes de produits harmonisées 3) . En conséquence, les aspects techniques
des travaux effectués pour les Eurocodes nécessitent d'etre pris en considération par les Comités Techniques
du CEN et/ou les Groupes de Travail de l'EOTA travaillant sur les normes de produits en vue d'obtenir une
complete compatibilité de ces spécifications techniques avec les Eurocodes.

Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-10. del: Izbira kakovosti jekla glede na žilavost in lamelarni lom

Področje uporabe
(1)EN 1993-1-10 vsebuje navodila za izbiro materiala glede lomne žilavosti in lastnosti materiala po debelini pločevin varjenih elementov, kadar obstaja znatna nevarnost lamelarnega loma med izdelavo konstrukcij.
(2)   Poglavje 2 se nanaša na kakovost jekel v razponu od S 235 do S 690.
   Poglavje 3 velja le za jekla kakovosti S 235 do S 460.
OPOMBA:EN 1993-1-1 je omejen na uporabo jekel S235 do S460.
(3)   Pravila in navodila, navedena v poglavjih 2 in 3, temeljijo na predpostavki, da bo konstrukcija izdelana v skladu z EN 1090

General Information

Status
Published
Publication Date
30-Sep-2005
Technical Committee
Current Stage
6100 - Translation of adopted SIST standards (Adopted Project)
Start Date
01-Sep-2006
Due Date
01-Sep-2006
Completion Date
01-Sep-2006

Relations

Buy Standard

Standard
EN 1993-1-10:2005
English language
16 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Standard – translation
EN 1993-1-10:2005
Slovenian language
17 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day

Standards Content (Sample)

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Eurocode 3: Design of steel structures - Part 1-10: Material toughness and through-thickness propertiesEvrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-10. del: Izbira kakovosti jekla glede na žilavost in lamelarni lomEurocode 3 - Calcul des structures en acier - Partie 1-10 : Choix des qualités d'acierEurocode 3: Bemessung und Konstruktion von Stahlbauten - Teil 1-10: Stahlsortenauswahl im Hinblick auf Bruchzähigkeit und Eigenschaften in DickenrichtungTa slovenski standard je istoveten z:EN 1993-1-10:2005SIST EN 1993-1-10:2005en91.080.10Kovinske konstrukcijeMetal structures91.010.30Technical aspectsICS:SLOVENSKI
STANDARDSIST EN 1993-1-10:200501-oktober-2005







EUROPEAN STANDARD NORME EUROPÉENNE EUROPÄISCHE NORM
EN 1993-1-10
May 2005 ICS 91.010.30 Supersedes ENV 1993-1-1:1992 English version
Eurocode 3: Design of steel structures - Part 1-10: Material toughness and through-thickness properties
Eurocode 3 - Calcul des structures en acier vis-à-vis de la ténacité et des propriétés dans le sens de l'épaisseur - Partie 1-10 : Choix des qualités d'acier
Eurocode 3: Bemessung und Konstruktion von Stahlbauten - Teil 1-10 :Stahlsortenauswahl im Hinblick auf Bruchzähigkeit und Eigenschaften in Dickenrichtung This European Standard was approved by CEN on 23 April 2004.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national standards may be obtained on application to the Central Secretariat or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the Central Secretariat has the same status as the official versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
Management Centre: rue de Stassart, 36
B-1050 Brussels © 2005 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved worldwide for CEN national Members. Ref. No. EN 1993-1-10:2005: E



EN 1993-1-10 : 2005 (E)
2 Contents Page
1 General.6 1.1 Scope.6 1.2 Normative references.6 1.3 Terms and definitions.6 1.4 Symbols.8 2 Selection of materials for fracture toughness.8 2.1 General.8 2.2 Procedure.8 2.3 Maximum permitted thickness values.10 2.4 Evaluation using fracture mechanics.12 3 Selection of materials for through-thickness properties.13 3.1 General.13 3.2 Procedure.14



EN 1993-1-10 : 2005 (E)
3
Foreword
This European Standard EN 1993, Eurocode 3: Design of steel structures, has been prepared by Technical Committee CEN/TC250 « Structural Eurocodes », the Secretariat of which is held by BSI. CEN/TC250 is responsible for all Structural Eurocodes.
This European Standard shall be given the status of a National Standard, either by publication of an identical text or by endorsement, at the latest by November 2005, and conflicting National Standards shall be withdrawn at latest by March 2010.
This Eurocode supersedes ENV 1993-1-1.
According to the CEN-CENELEC Internal Regulations, the National Standard Organizations of the following countries are bound to implement these European Standard: Austria, Belgium, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
Background to the Eurocode programme
In 1975, the Commission of the European Community decided on an action programme in the field of construction, based on article 95 of the Treaty. The objective of the programme was the elimination of technical obstacles to trade and the harmonization of technical specifications.
Within this action programme, the Commission took the initiative to establish a set of harmonized technical rules for the design of construction works which, in a first stage, would serve as an alternative to the national rules in force in the Member States and, ultimately, would replace them.
For fifteen years, the Commission, with the help of a Steering Committee with Representatives of Member States, conducted the development of the Eurocodes programme, which led to the first generation of European codes in the 1980s.
In 1989, the Commission and the Member States of the EU and EFTA decided, on the basis of an agreement1 between the Commission and CEN, to transfer the preparation and the publication of the Eurocodes to CEN through a series of Mandates, in order to provide them with a future status of European Standard (EN). This links de facto the Eurocodes with the provisions of all the Council’s Directives and/or Commission’s Decisions dealing with European standards (e.g. the Council Directive 89/106/EEC on construction products - CPD - and Council Directives 93/37/EEC, 92/50/EEC and 89/440/EEC on public works and services and equivalent EFTA Directives initiated in pursuit of setting up the internal market).
The Structural Eurocode programme comprises the following standards generally consisting of a number of Parts:
EN 1990 Eurocode 0: Basis of Structural Design
EN 1991 Eurocode 1: Actions on structures EN 1992 Eurocode 2: Design of concrete structures EN 1993 Eurocode 3: Design of steel structures EN 1994 Eurocode 4: Design of composite steel and concrete structures EN 1995 Eurocode 5: Design of timber structures EN 1996 Eurocode 6: Design of masonry structures EN 1997 Eurocode 7: Geotechnical design EN 1998 Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance EN 1999 Eurocode 9: Design of aluminium structures
1 Agreement between the Commission of the European Communities and the European Committee for Standardisation (CEN) concerning the work on EUROCODES for the design of building and civil engineering works (BC/CEN/03/89).



EN 1993-1-10 : 2005 (E)
4 Eurocode standards recognize the responsibility of regulatory authorities in each Member State and have safeguarded their right to determine values related to regulatory safety matters at national level where these continue to vary from State to State.
Status and field of application of Eurocodes
The Member States of the EU and EFTA recognize that Eurocodes serve as reference documents for the following purposes:
– as a means to prove compliance of building and civil engineering works with the essential requirements of Council Directive 89/106/EEC, particularly Essential Requirement N°1 – Mechanical resistance and stability – and Essential Requirement N°2 – Safety in case of fire;
– as a basis for specifying contracts for construction works and related engineering services;
– as a framework for drawing up harmonized technical specifications for construction products (ENs and ETAs)
The Eurocodes, as far as they concern the construction works themselves, have a direct relationship with the Interpretative Documents2 referred to in Article 12 of the CPD, although they are of a different nature from harmonized product standards3. Therefore, technical aspects arising from the Eurocodes work need to be adequately considered by CEN Technical Committees and/or EOTA Working Groups working on product standards with a view to achieving full compatibility of these technical specifications with the Eurocodes.
The Eurocode standards provide common structural design rules for everyday use for the design of whole structures and component products of both a traditional and an innovative nature. Unusual forms of construction or design conditions are not specifically covered and additional expert consideration will be required by the designer in such cases.
National Standards implementing Eurocodes
The National Standards implementing Eurocodes will comprise the full text of the Eurocode (including any annexes), as published by CEN, which may be preceded by a National title page and National foreword, and may be followed by a National annex.
The National annex may only contain information on those parameters which are left open in the Eurocode for national choice, known as Nationally Determined Parameters, to be used for the design of buildings and civil engineering works to be constructed in the country concerned, i.e. : – values and/or classes where alternatives are given in the Eurocode, – values to be used where a symbol only is given in the Eurocode, –
country specific data (geographical, climatic, etc.), e.g. snow map, – the procedure to be used where alternative procedures are given in the Eurocode. It may contain – decisions on the application of informative annexes, – references to non-contradictory complementary information to assist the user to apply the Eurocode.
2 According to Art. 3.3 of the CPD, the essential requirements (ERs) shall be given concrete form in interpretative documents for the creation of the necessary links between the essential requirements and the mandates for harmonized ENs and ETAGs/ETAs. 3
According to Art. 12 of the CPD the interpretative documents shall : a) give concrete form to the essential requirements by harmonizing the terminology and the technical bases and indicating classes or levels for each requirement where necessary ; b) indicate methods of correlating these classes or levels of requirement with the technical specifications, e.g. methods of calculation and of proof, technical rules for project design, etc. ; c)
serve as a reference for the establishment of harmonized standards and guidelines for European technical approvals.
The Eurocodes, de facto, play a similar role in the field of the ER 1 and a part of ER 2.



EN 1993-1-10 : 2005 (E)
5 Links between Eurocodes and harmonized technical specifications (ENs and ETAs) for products
There is a need for consistency between the harmonized technical specifications for construction products and the technical rules for works4.
Furthermore, all the information accompanying the CE Marking of the construction products, which refer to Eurocodes, should clearly mention which Nationally Determined Parameters have been taken into account.
National annex for EN 1993-1-10
This standard gives alternative procedures, values and recommendations with notes indicating where national choices may have to be made. The National Standard implementing EN 1993-1-10 should have a National Annex containing all Nationally Determined Parameters for the design of steel structures to be constructed in the relevant country.
National choice is allowed in EN 1993-1-10 through clauses: – 2.2(5) – 3.1(1)
4 see Art.3.3 and Art.12 of the CPD, as well as clauses 4.2, 4.3.1, 4.3.2 and 5.2 of ID 1.



EN 1993-1-10 : 2005 (E)
6 1 General 1.1 Scope
(1) EN 1993-1-10 contains design guidance for the selection of steel for fracture toughness and for through thickness properties of welded elements where there is a significant risk of lamellar tearing during fabrication.
(2) Section 2 applies to steel grades S 235 to S 690. However section 3 applies to steel grades S 235 to S 460 only.
NOTE
EN 1993-1-1 is restricted to steels S235 to S460.
(3) The rules and guidance given in section 2 and 3 assume that the construction will be executed in accordance with EN 1090. 1.2 Normative references
(1) This European Standard incorporates by dated and undated reference provisions from other publications. These normative references are cited at the appropriate places in the text and the publications are listed hereafter. For dated references, subsequent amendments to or revisions of any of these publications apply to this European Standard only when incorporated in it by amendment or revision. For undated references the latest edition of the publication referred to applies (including amendments).
NOTE
The Eurocodes were published as European Prestandards. The following European Standards which are published or in preparation are cited in normative clauses: EN 1011-2 Welding. Recommendations for welding of metallic materials: Part 2: Arc welding of ferritic steels EN 1090 Execution of steel structures EN 1990 Basis of structural design EN 1991 Actions on structures EN 1998 Design provisions for earthquake resistance of structures EN 10002 Tensile testing of metallic materials EN 10025 Hot rolled products of structural steels EN 10045-1 Metallic materials - Charpy impact test - Part 1: Test method EN 10155 Structural steels with improved atmospheric corrosion resistance - Technical delivery conditions EN 10160 Ultrasonic testing of steel flat product of thickness equal or greater than 6 mm (reflection method) EN 10164 Steel products with improved deformation properties perpendicular to the surface of the product - Technical delivery conditions EN 10210-1 Hot finished structural hollow sections of non-alloy and fine grain structural steels – Part 1: Technical delivery requirements EN 10219-1 Cold formed welded structural hollow sections of non-alloy and fine grain steels – Part 1: Technical delivery requirements 1.3 Terms and definitions 1.3.1
KV-value



EN 1993-1-10 : 2005 (E)
7 The KV (Charpy V-Notch)-value is the impact energy AV(T) in Joules [J] required to fracture a Charpy V-notch specimen at a given test temperature T. Steel product standards generally specify that test specimens should not fail at an impact energy lower than 27J at a specified test temperature T.
1.3.2
Transition region The region of the toughness-temperature diagram showing the relationship AV(T) in which the material toughness decreases with the decrease in temperature and the failure mode changes from ductile to brittle. The temperature values T27J required in the product standards are located in the lower part of this region. 1.3.3
Upper shelf region The region of the toughness-temperature diagram in which steel elements exhibit elastic-plastic behaviour with ductile modes of failure irrespective of the presence of small flaws and welding discontinuities from fabrication.
27 JT27JT [°C]AV(T) [J]1231 lower shelf region 2 transition region 3 upper shelf region
Figure 1.1: Relationship between impact energy and temperature 1.3.4
T27J Temperature at which a minimum energy AV will not be less than 27J in a Charpy V-notch impact test. 1.3.5
Z-value The transverse reduction of area in a tensile test (see EN 10002) of the through-thickness ductility of a specimen, measured as a percentage. 1.3.6
KIc-value The plane strain fracture toughness for linear elastic behaviour measured in N/mm3/2.
NOTE
The two internationally recognized alternative units for the stress intensity factor K are N/mm3/2 and MPa√m (ie MN/m3/2) where 1 N/mm3/2 = 0,032 MPa√m. 1.3.7
Degree of cold forming Permanent strain from cold forming measured as a percentage.



EN 1993-1-10 : 2005 (E)
8 1.4 Symbols AV(T) impact energy in Joule [J] in a test at temperature T with Charpy V notch specimen Z Z-quality [%] T temperature [°C] TEd reference temperature δ crack tip opening displacement (CTOD) in mm measured on a small specimen to establish its elastic plastic fracture toughness J elastic plastic fracture toughness value (J-integral value) in N/mm determined as a line or surface integral that encloses the crack front from one crack surface to the other
KIc elastic fracture toughness value (stress intensity factor) measured in N/mm3/2 εcf degree of cold forming (DCF) in percent σEd stresses accompanying the reference temperature TEd
2 Selection of materials for fracture toughness 2.1 General
(1) The guidance given in section 2 should be used for the selection of material for new construction. It is not intended to cover the assessment of materials in service. The rules should be used to select a suitable grade of steel from the European Standards for steel products listed in EN 1993-1-1.
(2) The rules are ap
...

SLOVENSKI SIST EN 1993-1-10
STANDARD
oktober 2005






Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij –
1-10. del: Izbira kakovosti jekla glede na žilavost in lamelarni lom

Eurocode 3: Design of steel structures – Part 1-10: Material
toughness and through-thickness properties

Eurocod 3: Calcul des structures en acier – Partie 1-10: Choix des qualités d’acier
vis à vis de la ténacité et des propriétés dans le sens de l’épaisseur
Eurocode 3: Bemessung und Konstruktion von Stahlbauten – Teil 1-10:
Stahlsortenauswahl im Hinblick auf Bruchzähigkeit und Eigenschaften in
Dickenrichtung



















Referenčna oznaka
ICS 91.010.30; 91.080.10 SIST EN 1993-1-10:2005 (sl)


Nadaljevanje na straneh II in od 2 do 16



© 2006-09: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN 1993-1-10 : 2005
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1993-1-10 (sl), Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-10. del: Izbira
kakovosti jekla glede na žilavost materiala in lamelarni lom, 2005, ima status slovenskega standarda
in je istoveten evropskemu standardu EN 1993-1-10 (en), Eurocode 3: Design of steel structures –
Part 1-10: Material toughness and through-thickness properties, 2005.

NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1993-1-10:2005 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega tajništvo je v pristojnosti BSI.
Slovenski standard SIST EN 1993-1-10:2005 je prevod evropskega standarda EN 1993-1-10:2005. V
primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC KON Konstrukcije.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
V standardu SIST EN 1993-1-10 pomeni sklicevanje na evropske in mednarodne standarde, ki je
vključeno v ta evropski standard, sklicevanje na enakovredne slovenske standarde, npr.:
EN 1993-1-8 pomeni SIST EN 1993-1-8.
NACIONALNI DODATEK
V skladu s standardom EN 1993-1-10:2005 bo pripravljen nacionalni dodatek k standardu SIST EN
1993-1-10:2005. Nacionalni dodatek vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede
z opombami, ki kažejo, kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato bo nacionalni dodatek SIST EN
1993-1-10:2005/A101 vseboval nacionalno določene parametre, ki jih je treba uporabiti pri
projektiranju stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v Republiki Sloveniji.
Nacionalna izbira je v EN 1993-1-10:2005 dovoljena v:
– 2.2(5)
– 3.1(1)

OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN 1993-1-10:2005
OPOMBE
− Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN 1993-1-10:2005 to pomeni “slovenski standard”.
− Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
− Ta nacionalni dokument je istoveten z EN 1993-1-10:2005 in je objavljen z dovoljenjem
  CEN
  Rue de Stassart 36
  1050 Bruselj
  Belgija

This national document is identical with EN 1993-1-10:2005 and is published with the permission of

  CEN
  Rue de Stassart, 36
  1050 Bruxelles
  Belgium
II

---------------------- Page: 2 ----------------------

EVROPSKI STANDARD EN 1993-1-10
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM maj 2005


ICS: 91.010.30 Nadomešča ENV 1993-1-1:1992




Slovenska izdaja

Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij –
1-10. del: Izbira kakovosti jekla glede na žilavost in lamelarni lom

Eurocode 3: Design of steel Eurocod 3: Calcul des structures Eurocode 3: Bemessung und
structures – Part 1-10: Material en acier – Partie 1-10: Choix des Konstruktion von Stahlbauten –
toughness and through- qualités d’acier vis à vis de la Teil 1-10: Stahlsortenauswahl im
thickness properties ténacité et des propriétés dans le Hinblick auf Bruchzähigkeit und
sens de l’épaisseur Eigenschaften in Dickenrichtung




Ta evropski standard je CEN sprejel 23. aprila 2004.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, s katerimi je predpisano, da mora biti ta
standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Najnovejši seznami teh nacionalnih
standardov z njihovimi bibliografskimi podatki se na zahtevo lahko dobijo pri Centralnem sekretariatu ali
katerikoli članici CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh izvirnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih jezikih, ki
jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Centralnem sekretariatu CEN,
veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Cipra, Češke republike, Danske, Estonije,
Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije,
Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega
kraljestva.







CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Centralni sekretariat: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj

© 2005 CEN Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN. Ref. oz. EN 1993-1-10:2005 E

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN 1993-1-10 : 2005
VSEBINA Stran
1 Splošno.6
1.1 Področje uporabe .6
1.2 Zveza z drugimi standardi .6
1.3 Izrazi in definicije .7
1.4 Oznake .8
2 Izbira materiala glede na lomno žilavost .8
2.1 Splošno.8
2.2 Postopek.8
2.3 Največje dovoljene debeline.10
2.4 Vrednotenje na podlagi mehanike loma.12
3 Izbira materiala glede na lamelarni lom.13
3.1 Splošno.13
3.2 Postopek.14

2

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST EN 1993-1-10 : 2005
Predgovor
Ta evropski standard (EN 1993, Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij) je pripravil tehnični
odbor CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega sekretariat je na BSI. CEN/TC 250 je odgovoren
za vse konstrukcijske evrokode.

Ta evropski standard mora postati nacionalni standard z objavo istovetnega besedila ali z uradno
razglasitvijo najpozneje do novembra 2005, nacionalni standardi, ki so z njim v nasprotju, pa morajo
biti umaknjeni najpozneje marca 2010.

Ta dokument nadomešča ENV 1993-1-1.

CEN/TC 250 je odgovoren za vse konstrukcijske evrokode.

Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžni sprejeti nacionalni
organizacije za standardizacijo naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Cipra, Češke republike, Danske,
Estonije, Finske, Francije, Grčije, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske,
Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske,
Švice in Združenega kraljestva.

Ozadje programa evrokodov
Komisija Evropskih skupnosti se je leta 1975 na podlagi 95. člena Rimske pogodbe odločila, da
sprejme akcijski program na področju gradbeništva. Cilj programa je bil odstraniti tehnične ovire pri
trgovanju in uskladiti tehnične specifikacije.

Znotraj tega programa je Komisija spodbudila pripravo niza usklajenih tehničnih pravil za projektiranje
gradbenih objektov, ki bi se sprva uporabljala kot alternativa različnim pravilom, veljavnim v
posameznih državah članicah, končno pa bi jih nadomestila v celoti.

Komisija je s pomočjo upravnega odbora, v katerem so bili predstavniki držav članic, petnajst let vodila
razvoj programa evrokodov, katerega rezultat je bila prva generacija evrokodov v osemdesetih letih
20. stoletja.

1
Leta 1989 so se Komisija in države članice EU in EFTA odločile, da na podlagi dogovora med
Komisijo in CEN z več pooblastili prenesejo pripravo in objavljanje evrokodov na CEN, da bi evrokodi
v prihodnje imeli status evropskih standardov (EN). To je evrokode dejansko povezalo z določbami
vseh direktiv Sveta in/ali odločbami Komisije, ki se nanašajo na evropske standarde (npr. Direktiva
Sveta 89/106/EGS o gradbenih proizvodih (CPD) in direktive Sveta 93/37/EGS, 92/50/EGS ter
89/440/EGS o javnih delih in storitvah ter ustrezne direktive EFTA, ki so bile sprejete za uveljavitev
notranjega trga).

Program konstrukcijskih evrokodov obsega naslednje standarde, ki imajo na splošno več delov:

EN 1990 Evrokod 0: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje

1
Dogovor med Komisijo Evropskih skupnosti in Evropskim komitejem za standardizacijo (CEN) o pripravi
evrokodov za projektiranje stavb in gradbenih inženirskih objektov (BC/CEN/0389).
3

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN 1993-1-10 : 2005
EN 1998 Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij

Evrokodi priznavajo odgovornost pristojnih oblasti v vsaki državi članici in jim dopuščajo pravico, da
vrednosti, povezane z varnostjo, določajo na nacionalni ravni, od države do države različno.

Status in področje veljavnosti evrokodov
Članice EU in EFTA priznavajo evrokode kot referenčne dokumente za naslednje namene:
– kot način za dokazovanje ustreznosti stavb in gradbenih inženirskih objektov bistvenim zahtevam
Direktive Sveta 89/106/EGS, zlasti bistveni zahtevi št. 1 »Mehanska odpornost in stabilnost« ter
bistveni zahtevi št. 2 »Varnost pri požaru«,
– kot podlago za specifikacijo pogodb za gradnjo gradbenih objektov in spremljajoče inženirske
storitve,
– kot ogrodje za pripravo harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode (EN in ETA).

2
Kjer se evrokodi nanašajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi dokumenti ,
navedenimi v 12. členu Direktive o gradbenih proizvodih (CPD), čeprav je njihova narava drugačna od
3
harmoniziranih standardov za proizvode . Zato morajo tehnični odbori CEN in/ali delovne skupine
EOTA, ki pripravljajo tehnične specifikacije za proizvode, upoštevati tehnične vidike evrokodov, da bi s
tem dosegli popolno usklajenost teh tehničnih specifikacij z evrokodi.

Evrokodi vsebujejo skupna pravila za vsakdanjo rabo pri projektiranju običajnih in inovativnih
konstrukcij kot celote ali posameznih konstrukcijskih delov. Evrokodi ne vsebujejo posebnih določb za
nenavadne oblike konstrukcij ali nenavadne projektne pogoje. V teh primerih je potrebno sodelovanje
z izvedenci.

Nacionalne izdaje evrokodov
Nacionalna izdaja evrokoda vsebuje poleg celotnega besedila evrokoda (z vsemi dodatki), kot ga je
objavil CEN, tudi morebitno nacionalno naslovnico, nacionalni predgovor in nacionalni dodatek.

Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot nacionalno
določeni parametri (NDP). Ti parametri veljajo za projektiranje konstrukcij stavb in gradbenih
inženirskih objektov v državi, v kateri bodo zgrajeni. To so:
– vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi dopuščajo alternative,
– vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole,
– podatki, specifični za državo (geografski, podnebni itd.), kot je npr. karta snega,
– postopek, če jih evrokod dopušča več.

Nacionalni dodatek lahko vsebuje tudi:
– odločitev o uporabi informativnih dodatkov,
– napotke o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju z evrokodi, za pomoč uporabniku.


2
 V skladu s 3.3 členom CPD je treba bistvene zahteve v razlagalnih dokumentih konkretizirati tako, da se pri tem vzpostavi
zveza med bistvenimi zahtevami in pooblastili za pripravo harmoniziranih EN in smernic ETAG/ETA.
3
V skladu z 12. členom CPD morajo razlagalni dokumenti:
a) konkretizirati bistvene zahteve s poenotenjem izrazov in tehničnih podlag ter z določitvijo razredov ali stopenj
zahtevnosti za vsako zahtevo, kadar je to potrebno,
b) nakazati metode za povezavo razredov ali stopenj zahtevnosti s tehničnimi specifikacijami, npr. metode računa in
dokazov, tehnična pravila za projektiranje ipd.,
c) biti uporabni kot podlaga za pripravo harmoniziranih standardov ali smernic za evropska tehnična soglasja. Evrokodi
imajo dejansko podobno vlogo pri bistveni zahtevi št. 1 in delno pri bistveni zahtevi št. 2.
4

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN 1993-1-10 : 2005
Povezave med evrokodi in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami (EN in ETA) za
proizvode

Harmonizirane tehnične specifikacije za gradbene proizvode morajo biti usklajene s tehničnimi pravili
4
za objekte . Nadalje morajo navodila, povezana z označevanjem CE gradbenih proizvodov, ki se
sklicujejo na evrokode, natančno določiti, katere nacionalno predpisane parametre upoštevajo.

Nacionalni dodatek k EN 1993-1-10

Ta standard vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z opombami, ki kažejo,
kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato naj bi nacionalne izdaje EN 1993-1-10 imele nacionalni
dodatek z vsemi nacionalno določenimi parametri, ki jih je treba uporabiti pri projektiranju jeklenih
konstrukcij za graditev v državi.
Nacionalna izbira je v EN 1993-1-10 dovoljena v:
– 2.2(5)
– 3.1(1)



4
Glej 3.3 in 12. člen CPD in tudi točke 4.2, 4.3.1, 4.3.2 in 5.2 v prvem razlagalnem dokumentu.
5

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST EN 1993-1-10 : 2005
1 Splošno
1.1 Področje uporabe

(1) EN 1993-1-10 vsebuje navodila za izbiro materiala glede lomne žilavosti in lastnosti materiala
po debelini pločevin varjenih elementov, kadar obstaja znatna nevarnost lamelarnega loma med
izdelavo konstrukcij.

(2) Poglavje 2 se nanaša na kakovost jekel v razponu od S 235 do S 690.
Poglavje 3 velja le za jekla kakovosti S 235 do S 460.

OPOMBA: EN 1993-1-1 je omejen na uporabo jekel S235 do S460.

(3) Pravila in navodila, navedena v poglavjih 2 in 3, temeljijo na predpostavki, da bo konstrukcija
izdelana v skladu z EN 1090.

1.2 Zveza z drugimi standardi

(1) Ta evropski standard vključuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih
publikacij. Ta sklicevanja so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranem sklicevanju se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo
poznejša dopolnila ali spremembe katerekoli od teh publikacij le, če so z dopolnilom ali
spremembo vključene vanj. Pri nedatiranem sklicevanju pa se uporablja zadnja izdaja
publikacije, na katero se sklicuje (vključno z dopolnili).

OPOMBA: Evrokodi so bili objavljeni kot evropski predstandardi. Normativni členi tega standarda se sklicujejo na
naslednje evropske standarde, že objavljene ali v pripravi:

EN 1011-2 Varjenje – Priporočila za varjenje kovinskih materialov – 2. del: Obločno
varjenje feritnih jekel
EN 1090 Izvedba jeklenih in aluminijskih konstrukcij
EN 1990 Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Vplivi na konstrukcije
EN 1998 Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 10002 Kovinski materiali – Natezni preskus
EN 10025 Vroče valjani izdelki iz konstrukcijskih jekel – Tehnični dobavni pogoji
EN 10045-1 Kovinski materiali – Udarni preskus žilavosti po Charpyju – 1. del: Preskusna
metoda
EN 10155 Konstrukcijska jekla z izboljšano atmosfersko korozijsko obstojnostjo - Tehnični
dobavni pogoji
EN 10160 Ultrazvočno preskušanje ploščatih jeklenih izdelkov, debelih 6 mm in več
(tehnika impulz-odmev)
EN 10164 Jekleni izdelki z izboljšanimi deformacijskimi lastnostmi, pravokotno na površino
izdelka – Tehnični dobavni pogoji
EN 10210-1 Vroče valjani votli profili iz nelegiranih in drobnozrnatih konstrukcijskih jekel –
1. del: Tehnični dobavni pogoji
EN 10219-1 Hladno oblikovani varjeni votli konstrukcijski profili iz nelegiranih in
drobnozrnatih jekel – 1. del: Tehnični dobavni pogoji



6

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST EN 1993-1-10 : 2005
1.3 Izrazi in definicije

1.3.1 Vrednost K : Vrednost K (Charpy V-zareza) je udarna energija A (T) v joulih [J], potrebna za
V V V
prelom preskušanca po Charpyju V pri dani temperaturi T preskušanja. Standardi za izdelke iz jekla na
splošno določajo, da se preskušanci pri predpisani temperaturi T ne smejo prelomiti pri udarni energiji, ki je
manjša od 27 J.

1.3.2 Območje prehoda: Območje diagrama žilavost-temperatura, ki prikazuje zvezo A (T), kjer se
V
žilavost znižuje s padanjem temperature in se način preloma spremeni iz duktilnega v krhek prelom.
Vrednosti temperature T , zahtevane v standardih za proizvode, so v spodnjem delu tega območja.
27J

1.3.3 Območje zgornjega platoja: Območje diagrama žilavost-temperatura, v katerem jekleni element
izkazuje elastično-plastično obnašanje z duktilnim načinom preloma ne glede na prisotnost manjših napak
v materialu in napak pri varjenju.

A (T) [J]
V
3
2
1 Območje spodnjega
27 J
platoja
1
2 Območje prehoda
3 Območje zgornjega
T [°C]
T
27J
platoja

Slika 1.1: Zveza med udarno energijo in temperaturo
1.3.4 T : Temperatura, pri kateri najmanjša energija A , dobljena z udarnim preskusom po Charpyju V,
27J V
ne bo manjša od 27 J.

1.3.5 Z-vrednost: Prečno zmanjšanje prereza v nateznem preskusu (glej EN 10002) za določanje
duktilnosti v smeri debeline pločevine, izraženo v odstotkih.

1.3.6 K -vrednost: Elastična lomna žilavost pri ravninskem deformacijskem stanju, merjena v
Ic
3/2
N/mm .

3/2 3/2
OPOMBA: Dve mednarodno priznani enoti za faktor intenzitete napetosti K sta N/mm in MPa√m (oziroma MN/m ), kjer
3/2
je 1 N/mm = 0,032 MPa√m.

1.3.7 Stopnja hladnega preoblikovanja: Stalna deformacija pri hladnem preoblikovanju, izražena v
odstotkih.
7

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST EN 1993-1-10 : 2005
1.4 Oznake
A (T) udarna žilavost v joulih [J], izmerjena v preskusu po Charpyju V pri temperaturi T
V
Z Z-kakovost [%]
T temperatura [°C]
T referenčna temperatura
Ed
δ pomik pri odpiranju ustja razpoke (CTOD) v mm, i
...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.