EN 1127-1:2011

Explosive atmospheres - Explosion prevention and protection - Part 1: Basic concepts and methodology

This European Standard specifies methods for the identification and assessment of hazardous situations leading to explosion and the design and construction measures appropriate for the required safety. This is achieved by:
-   risk assessment;
-   risk reduction.
The safety of equipment, protective systems and components can be achieved by eliminating hazards and/or limiting the risk, i.e. by:
a)   appropriate design (without using safeguarding);
b)   safeguarding;
c)   information for use;
d)   any other preventive measures.
Measures in accordance with a) (prevention) and b) (protection) against explosions are dealt with in Clause 6, measures according to c) against explosions are dealt with in Clause 7. Measures in accordance with d) are not specified in this European Standard. They are dealt with in EN ISO 12100:2010, Clause 6.
The preventive and protective measures described in this European Standard will not provide the required level of safety unless the equipment, protective systems and components are operated within their intended use and are installed and maintained according to the relevant codes of practice or requirements.
This standard specifies general design and construction methods to help designers and manufacturers in achieving explosion safety in the design of equipment, protective systems and components.
This European Standard is applicable to any equipment, protective systems and components intended to be used in potentially explosive atmospheres, under atmospheric conditions. These atmospheres can arise from flammable materials processed, used or released by the equipment, protective systems and components or from materials in the vicinity of the equipment, protective systems and components and/or from the materials of construction of the equipment, protective systems and components.
This European Standard is applicable to equipment, protective systems and components at all stages of its use.
(....)

Explosionsfähige Atmosphären - Explosionsschutz - Teil 1: Grundlagen und Methodik

Diese Europäische Norm legt Verfahrensweisen zum Erkennen und Bewerten von gefährlichen Situationen fest, die zu Explosionen führen können, und beschreibt geeignete Planungs- und Fertigungsmaßnahmen, um die erforderliche Sicherheit zu erreichen. Das wird erreicht durch:
-   Risikobewertung;
-   Risikoverringerung.
Die Sicherheit von Geräten, Schutzsystemen und Komponenten lässt sich durch Beseitigen von Gefähr-dungen und/oder Begrenzung des Risikos erreichen, d. h. durch:
a)   geeignete konstruktive Auslegung (ohne Anwendung von technischen Schutzmaßnahmen);
b)   technische Schutzmaßnahmen;
c)   Benutzerinformation;
d)   sonstige Vorsichts  und Sicherheitsmaßnahmen.
Maßnahmen nach a) (Vorbeugung) und b) (Schutz) werden in Abschnitt 6 behandelt, Maßnahmen nach c) gegen Explosionen werden in Abschnitt 7 behandelt. Maßnahmen nach d) sind in dieser Europäischen Norm nicht festgelegt. Sie werden in EN ISO 12100:2010, Abschnitt 6 behandelt.
Die in dieser Europäischen Norm beschriebenen Schutzmaßnahmen führen nur dann zu der erforderlichen Sicherheit, wenn die Geräte, Schutzsysteme und Komponenten bestimmungsgemäß betrieben und entsprechend den für sie geltenden Anwendungsregeln oder Anforderungen installiert und gewartet werden.
Diese Norm legt allgemeine Verfahrensweisen für Entwurf und Ausführung fest, um Konstruk¬teure und Hersteller bei Entwurf und Ausführung von Geräten, Schutzsystemen und Komponenten in Bezug auf den Explosionsschutz zu unterstützen.
Diese Europäische Norm gilt für alle Geräte, Schutzsysteme und Komponenten, die bestimmungsgemäß in explosionsgefährdeten Bereichen unter atmosphärischen Bedingungen eingesetzt werden. Solche Bereiche können vorliegen, wenn brennbare Stoffe verarbeitet, verwendet oder von den Geräten, Schutzsystemen und Komponenten oder von Stoffen in der Umgebung von Geräten, Schutzsystemen und Komponenten und/oder aus den Konstruktionswerkstoffen der Geräte, Schutzsysteme und Komponenten freigesetzt werden.
Diese Europäische Norm gilt für Geräte, Schutzsysteme und Komponenten in allen Anwendungsphasen.
Diese Europäische Norm ist nur anwendbar auf die Gerätegruppe II für den bestimmungsgemäßen Gebrauch an anderen Orten als in Untertagebereichen von Bergwerken und außerhalb derartiger Einrichtungen von Bergwerken über Tage, die durch Schlagwetter und/oder brennbaren Staub gefährdet sind.
Diese Europäische Norm ist nicht anwendbar auf:
1)   medizinische Geräte zur bestimmungsgemäßen Verwendung in medizinischen Bereichen;
2)   Geräte, Schutzsysteme und Komponenten, bei denen die Explosionsgefahr ausschließlich durch die Anwesenheit von Sprengstoffen oder chemisch instabilen Stoffen hervorgerufen wird;
3)   Geräte, Schutzsysteme und Komponenten, bei denen die Explosion durch Reaktion von Stoffen mit anderen Oxidationsmitteln als Luftsauerstoff oder durch andere gefährliche Reaktionen oder andere als atmosphärische Bedingungen erfolgen können;
4)   Geräte, die zur Verwendung in häuslicher und nichtkommerzieller Umgebung vorgesehen sind, in der eine explosionsfähige Atmosphäre nur selten und lediglich infolge eines unbeabsichtigten Brennstoffaustritts gebildet werden kann;
5)   persönliche Schutzausrüstungen im Sinne der Richtlinie 89/686/EWG;
6)   Seeschiffe und bewegliche Offshore-Anlagen sowie die Ausrüstungen an Bord dieser Schiffe oder Anlagen;
7)   Beförderungsmittel, d. h. Fahrzeuge und dazugehörige Anhänger, die ausschließlich für die Beförde-rung von Personen in der Luft, auf Straßen- und Schienennetzen oder auf dem Wasserweg bestimmt sind, und Beförderungsmittel, soweit sie für den Transport von Gütern in der Luft, auf öffentlichen Straßen- und Schienennetzen oder auf dem Wasserweg konzipiert sind; nicht ausgenommen sind Fahrzeuge, die in explosionsgefährdeten Bereichen eingesetzt werden sollen;

Atmosphères explosives - Prévention de l'explosion et protection contre l'explosion - Partie 1: Notions fondamentales et méthodologie

La présente Norme Européenne spécifie les méthodes qui permettent d'identifier et d'évaluer les situations
dangereuses conduisant à l'explosion, ainsi que les mesures de conception et de construction appropriées
pour la sécurité requise. Cette sécurité est obtenue :
⎯ en appréciant les risques ;
⎯ en réduisant les risques.
La sécurité des appareils, systèmes de protection et composants, peut être obtenue par l'élimination des
phénomènes dangereux et/ou la limitation des risques, par :
a) une conception appropriée (ne nécessitant pas de dispositif de protection) ;
b) des dispositifs de protection ;
c) des informations pour l'utilisation ;
d) toute autre mesure de prévention.
Les mesures contre les explosions correspondant à a) (prévention) et b) (protection) sont traitées dans
l'Article 6, les mesures contre les explosions correspondant à c) sont traitées dans l'Article 7, tandis que les
mesures correspondant à d) ne sont pas spécifiées dans la présente Norme européenne. Elles sont prises en
compte dans l'Article 6 de l'EN ISO 12100:2010.
Les mesures de prévention et de protection décrites dans la présente Norme européenne procureront le
niveau de sécurité requis à condition que les appareils, systèmes de protection et composants soient utilisés
conformément à leur destination et soient installés et entretenus conformément aux pratiques ou aux
prescriptions appropriées.
La présente norme spécifie les méthodes générales de conception et de construction pour aider les
concepteurs et les constructeurs à atteindre la sécurité contre l'explosion dans la conception des appareils,
systèmes de protection et composants.
La présente Norme européenne est applicable à tout appareil, système de protection et composant destiné à
être utilisé en atmosphères explosibles, dans les conditions atmosphériques. Ces atmosphères peuvent
provenir des substances inflammables fabriquées et manipulées dans les appareils, systèmes de protection et
composants ou dégagées de ceux-ci, ou des substances présentes au voisinage des appareils, systèmes de
protection et composants et/ou des matériaux de construction des appareils, systèmes de protection et
composants.
La présente Norme européenne est applicable aux appareils, aux systèmes de protection et aux composants
à tous les stades de leur utilisation.
La présente Norme européenne ne s'applique qu'aux appareils du groupe II qui sont destinés à être utilisés
dans des emplacements autres que les parties souterraines des mines et les parties des installations de
surface de ces mines susceptibles d'être mises en danger par le grisou et/ou des poussières inflammables.

Eksplozivne atmosfere - Protieksplozijska zaščita - 1. del: Osnovni pojmi in metodologija

Ta evropski standard določa metode za identifikacijo in ocenjevanje nevarnih situacij, ki vodijo do eksplozij, ter ukrepe glede načrtovanja in izdelave, primerne za zahtevano varnost. To dosežemo z:
 identifikacijo nevarnosti;
 oceno tveganja;
 zmanjšanjem tveganja;
 informacijami za uporabo.
Varnost opreme, zaščitnih sistemov in komponent se doseže z odpravljanjem nevarnosti in/ali omejevanjem tveganja, tj.:
a) načrtovanje brez uporabe varovanja;
b) varovanje;
c) komunikacijske povezave, če so potrebne za prenos informacij do uporabnika;
d) vsi drugi varnostni ukrepi.
Ukrepi v skladu z a) (preprečevanjem) in b) (zaščito) pred eksplozijami so obravnavani v točki 6, ukrepi v skladu s c) pred eksplozijami so obravnavani v točki 7. Ukrepi v skladu z d) niso določeni v tem evropskem standardu. Obravnavani so v EN ISO 12100-1:2003, točka 5.
Preventivni in zaščitni ukrepi, opisani v tem evropskem standardu, ponujajo zahtevano raven varnosti le, če se z opremo, zaščitnimi sistemi in komponentami upravlja v okviru predvidene uporabe in so nameščeni in vzdrževani v skladu z ustreznimi kodeksi ravnanja ali zahtevami.
Ta standard določa splošne metode načrtovanja in konstrukcije v oporo načrtovalcem in proizvajalcem pri doseganju protieksplozijske zaščite pri načrtovanju opreme, zaščitnih sistemov in komponent.
Ta evropski standard velja za vsako opremo, zaščitne sisteme in komponente, namenjene uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah pod atmosferskimi pogoji. Te atmosfere lahko izhajajo iz vnetljivih materialov, ki jih oprema, zaščitni sistemi in komponente obdelajo, uporabijo ali sprostijo, ali iz materialov v bližini opreme, zaščitnih sistemov in komponent in/ali iz materialov za izdelavo opreme, zaščitni sistemov in komponent.

General Information

• Status: Withdrawn
• Publication Date: 19-Jul-2011
• Withdrawal Date: 13-Apr-2025
• ICS: 13.230 - Explosion protection
• ICS: 29.260.20 - Electrical apparatus for explosive atmospheres
• Technical Committee: CEN/TC 305 - Potentially explosive atmospheres - Explosion prevention and protection
• Drafting Committee: CEN/TC 305/WG 4 - Terminology and Methodology
• Current Stage: 9960 - Withdrawal effective - Withdrawal
• Start Date: 14-Aug-2019
• Completion Date: 14-Apr-2025
• Directive: 2006/42/EC - Directive 2006/42/EC of the European Parliament and of the Council of 17 May 2006 on machinery, and amending Directive 95/16/EC (recast)
• Directive: 2008/68/EC - Directve 2008/68/EC of the European Parliament and of the council of 24 September 2008 on the inland transport of the dangerous goods
• Directive: 2014/34/EU - Directive 2014/34/EU Of The European Parliament And Of The Council of 26 February 2014 on the harmonisation of the laws of the Member States relating to equipment and protective systems intended for use in potentially explosive atmospheres (recast)
• Directive: 94/9/EC - Directive 94/9/EC of the European Parliament and the Council of 23 March 1994 on the approximation of the laws of the Member States concerning equipment and protective systems intended for use in potentially explosive atmospheres
• Directive: 98/37/EC - Machinery
• Mandate: M/396 - Mandate to CEN and Cenelec for standardisation in the field of machinery
• Mandate: M/BC/CEN/88/13 - Standardization request to CEN/CENELEC relating to machinery
• Mandate: M/BC/CEN/92/46 - Standardization mandate assigned to CEN/CENELEC concerning equipment and protective systems intended for use in potentially explosive atmospheres
• Ref Project: SIST EN 1127-1:2011 - Explosive atmospheres - Explosion prevention and protection - Part 1: Basic concepts and methodology

Relations

• Replaces: EN 1127-1:2007 - Explosive atmospheres - Explosion prevention and protection - Part 1: Basic concepts and methodology
• Effective Date: 08-Jun-2022
• Replaced By: EN 1127-1:2019 - Explosive atmospheres - Explosion prevention and protection - Part 1: Basic concepts and methodology
• Effective Date: 21-Aug-2019

Standards Content (Sample)

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.PHWRGRORJLMDExplosionsfähige Atmosphären - Explosionsschutz - Teil 1: Grundlagen und MethodikAtmosphères explosives - Prévention de l'explosion et protection contre l'explosion - Partie 1: Notions fondamentales et méthodologieExplosive atmospheres - Explosion prevention and protection - Part 1: Basic concepts and methodology13.230Varstvo pred eksplozijoExplosion protectionICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 1127-1:2011SIST EN 1127-1:2011en,fr,de01-oktober-2011SIST EN 1127-1:2011SLOVENSKI
STANDARDSIST EN 1127-1:20081DGRPHãþD

EUROPEAN STANDARD NORME EUROPÉENNE EUROPÄISCHE NORM
EN 1127-1
July 2011 ICS 13.230 Supersedes EN 1127-1:2007English Version
Explosive atmospheres - Explosion prevention and protection - Part 1: Basic concepts and methodology
Atmosphères explosives - Prévention de l'explosion et protection contre l'explosion - Partie 1: Notions fondamentales et méthodologie
Explosionsfähige Atmosphären - Explosionsschutz -Teil 1: Grundlagen und Methodik This European Standard was approved by CEN on 18 June 2011.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national standards may be obtained on application to the CEN-CENELEC Management Centre or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN-CENELEC Management Centre has the same status as the official versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
Management Centre:
Avenue Marnix 17,
B-1000 Brussels © 2011 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved worldwide for CEN national Members. Ref. No. EN 1127-1:2011: ESIST EN 1127-1:2011

Information for the use of tools in potentially explosive atmospheres . 34Annex B (informative)
Tightness of equipment . 35B.1General . 35B.2Equipment which is durably technically tight . 35B.3Technically tight equipment . 37Annex C (informative)
Significant technical changes between this document and the previous edition of this European Standard . 38Annex ZA (informative)
Relationship between this European Standard and the Essential Requirements of EU Directive 94/9 EC . 40Annex ZB (informative)
Relationship between this European
Standard and the Essential Requirements of EU Directive 2006/42/EC . 41Bibliography . 42 SIST EN 1127-1:2011

4.2.2 Combustion properties Since in this context it is not the material itself that represents the potential hazard but its contact or mixing with air, the properties of the mixture of the flammable substance with air shall be determined. These properties give information about a substance's burning behaviour and whether it could give rise to fire or explosions. Relevant data are e.g.: SIST EN 1127-1:2011

NOTE 2 Aerosols and mists may become an explosive mixture at temperatures that are far below the lower explosion point (LEP).
The explosion limits for dusts do not have the same significance as those for gases and vapours. Dust clouds are usually inhomogeneous. The dust concentration can fluctuate greatly due to dust depositing and dispersion into the atmosphere. Consideration shall always be given to the possible formation of explosive atmospheres when deposits of combustible dust are present. d) Amount of explosive atmosphere The assessment whether an explosive atmosphere is present in a hazardous amount depends on the possible effects of the explosion (see 4.4). NOTE According to experience a volume of 10 dm³ of connected explosive atmosphere is always hazardous. 4.3 Identification of ignition hazards 4.3.1 General At first it shall be determined which types of ignition sources are possible and equipment related. The different ignition sources are considered in Clause 5. The significance of all ignition sources that could come into contact with the explosive atmosphere shall be assessed.
The ignition capability of all equipment related ignition sources shall then be compared with the ignition properties of the flammable substance (see 4.3.2).
This step shall result in a complete list of all potential ignition sources of the equipment or component type or the equipment or component. Afterwards the likelihood of occurrence of the potential ignition sources to become effective shall be assessed, taking also into account those that can be introduced e.g. by maintenance and cleaning activities. 4.3.2 Ignition properties The ignition properties of the explosive atmosphere shall be determined. Relevant data are, e.g.: a) minimum ignition energy (see EN 13821); b) minimum ignition temperature of an explosive atmosphere (see EN 14522 and EN 50281-2-1); c) minimum ignition temperature of a dust layer (see EN 50281-2-1). SIST EN 1127-1:2011
...

2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.PHWRGRORJLMDExplosionsfähige Atmosphären - Explosionsschutz - Teil 1: Grundlagen und MethodikAtmosphères explosives - Prévention de l'explosion et protection contre l'explosion - Partie 1: Notions fondamentales et méthodologieExplosive atmospheres - Explosion prevention and protection - Part 1: Basic concepts and methodology13.230Varstvo pred eksplozijoExplosion protectionICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 1127-1:2011SIST EN 1127-1:2011en,fr,de01-oktober-2011SIST EN 1127-1:2011SLOVENSKI
STANDARDSIST EN 1127-1:20081DGRPHãþD

EUROPÄISCHE NORM EUROPEAN STANDARD NORME EUROPÉENNE
EN 1127-1
Juli 2011 ICS 13.230 Ersatz für EN 1127-1:2007Deutsche Fassung
Explosionsfähige Atmosphären - Explosionsschutz - Teil 1: Grundlagen und Methodik
Explosive atmospheres - Explosion prevention and protection - Part 1: Basic concepts and methodology
Atmosphères explosives - Prévention de l'explosion et protection contre l'explosion - Partie 1: Notions fondamentales et méthodologie Diese Europäische Norm wurde vom CEN am 18. Juni 2011 angenommen.
Die CEN-Mitglieder sind gehalten, die CEN/CENELEC-Geschäftsordnung zu erfüllen, in der die Bedingungen festgelegt sind, unter denen dieser Europäischen Norm ohne jede Änderung der Status einer nationalen Norm zu geben ist. Auf dem letzten Stand befindliche Listen dieser nationalen Normen mit ihren bibliographischen Angaben sind beim Management-Zentrum des CEN-CENELEC oder bei jedem CEN-Mitglied auf Anfrage erhältlich.
Diese Europäische Norm besteht in drei offiziellen Fassungen (Deutsch, Englisch, Französisch). Eine Fassung in einer anderen Sprache, die von einem CEN-Mitglied in eigener Verantwortung durch Übersetzung in seine Landessprache gemacht und dem Management-Zentrum mitgeteilt worden ist, hat den gleichen Status wie die offiziellen Fassungen.
CEN-Mitglieder sind die nationalen Normungsinstitute von Belgien, Bulgarien, Dänemark, Deutschland, Estland, Finnland, Frankreich, Griechenland, Irland, Island, Italien, Kroatien, Lettland, Litauen, Luxemburg, Malta, den Niederlanden, Norwegen, Österreich, Polen, Portugal, Rumänien, Schweden, der Schweiz, der Slowakei, Slowenien, Spanien, der Tschechischen Republik, Ungarn, dem Vereinigten Königreich und Zypern.
EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION
Management-Zentrum:
Avenue Marnix 17,
B-1000 Brüssel © 2011 CEN Alle Rechte der Verwertung, gleich in welcher Form und in welchem Verfahren, sind weltweit den nationalen Mitgliedern von CEN vorbehalten.Ref. Nr. EN 1127-1:2011 DSIST EN 1127-1:2011

Information zum Gebrauch von Werkzeugen in explosionsgefährdeten Bereichen.35 Anhang B (informativ)
Dichtheit von Geräten.36 B.1 Allgemeines.36 B.2 Auf Dauer technisch dichte Geräte.36 B.3 Technisch dichte Geräte.38 Anhang C (informativ)
Wesentliche technische Änderungen zwischen diesem Dokument und der vorhergehenden Ausgabe der vorliegenden Europäischen Norm.39 Anhang ZA (informativ)
Zusammenhang zwischen dieser Europäischen Norm und den grundlegenden Anforderungen der EU-Richtlinie 94/9/EG.41 Anhang ZB (informativ)
Zusammenhang zwischen dieser Europäischen Norm und den grundlegenden Anforderungen der EU-Richtlinie 2006/42/EG.42 Literaturhinweise.43
EN 1839, Bestimmung der Explosionsgrenzen von Gasen und Dämpfen EN 13237, Explosionsgefährdete Bereiche — Begriffe für Geräte und Schutzsysteme zur Verwendung in explosionsgefährdeten Bereichen EN 13463-1, Nicht-elektrische Geräte für den Einsatz in explosionsgefährdeten Bereichen — Teil 1: Grund-lagen und Anforderungen EN 13463-6, Nicht-elektrische Geräte für den Einsatz in explosionsgefährdeten Bereichen — Teil 6: Schutz durch Zündquellenüberwachung „b“' EN 13821, Explosionsfähige Atmosphären — Explosionsschutz — Bestimmung der Mindestzündenergie von Staub/Luft-Gemischen EN 14034-1, Bestimmung der Explosionskenngrößen von Staub/Luft-Gemischen — Teil 1: Bestimmung des maximalen Explosionsdruckes pmax von Staub/Luft-Gemischen EN 14034-2, Bestimmung der Explosionskenngrößen von Staub/Luft-Gemischen — Teil 2: Bestimmung des maximalen zeitlichen Druckanstiegs (dp/dt)max von Staub/Luft-Gemischen EN 14034-3, Bestimmung der Explosionskenngrößen von Staub/Luft-Gemischen — Teil 3: Bestimmung der unteren Explosionsgrenze (UEG) von Staub/Luft-Gemischen EN 14034-4, Bestimmung der Explosionskenngrößen von Staub/Luft-Gemischen — Teil 4: Bestimmung der Sauerstoffgrenzkonzentration (SGK) von Staub/Luft-Gemischen EN 14373, Explosions-Unterdrückungssysteme EN 14460, Explosionsfeste Geräte EN 14491, Schutzsysteme zur Druckentlastung von Staubexplosionen EN 14522, Bestimmung der Zündtemperatur von Gasen und Dämpfen SIST EN 1127-1:2011
...

SLOVENSKI SIST EN 1127-1
STANDARD
oktober 2011
Eksplozivne atmosfere – Protieksplozijska zaščita – 1. del: Osnovni pojmi in
metodologija
Explosive atmospheres – Explosion prevention and protection – Part 1: Basic
concepts and methodology
Atmosphères explosives – Prévention de l'explosion et protection contre
l'explosion – Partie 1: Notions fondamentales et méthodologie
Explosionsfähige Atmosphären – Explosionsschutz – Teil 1: Grundlagen und
Methodik
Referenčna oznaka
ICS 13.230 SIST EN 1127-1:2011 (sl)

Nadaljevanje na straneh II in III ter od 1 do 40

© 2016-01: Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.

SIST EN 1127-1 : 2011
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1127-1 (sl), Eksplozivne atmosfere – Protieksplozijska zaščita – 1. del: Osnovni
pojmi in metodologija, ima status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN
1127-1 (en), Explosive atmospheres – Explosion prevention and protection – Part 1: Basic concepts
and methodology, 2011-07.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1127-1:2011 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 305 Potencialno eksplozivne atmosfere – protieksplozijska zaščita, katerega tajništvo vodi DIN.

Slovenski standard SIST EN 1127-1:2011 je prevod evropskega standarda EN 1127-1:2011. V primeru
spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni evropski standard v
angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je odobril Strokovni svet SIST za splošno področje.
Prevod je dne 3. decembra 2015 potrdil SIST/TC EXP Električni aparati za eksplozivne atmosfere.

ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI

S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omenjeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 1839 Ugotavljanje mej eksplozivnosti plinov in hlapov
SIST EN 13237 Potencialno eksplozivne atmosfere – Izrazi in definicije za opremo in zaščitne
sisteme, namenjene za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah
SIST EN 13463-1 Neelektrična oprema za potencialno eksplozivne atmosfere – 1. del: Osnovne
metode in zahteve
SIST EN 13463-6 Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah –
6. del: Zaščita s kontrolo virov vžiga "b"
SIST EN 13821 Potencialno eksplozivne atmosfere – Protieksplozijska zaščita – Ugotavljanje
najmanjših vžignih energij zmesi prahu z zrakom
SIST EN 14034-1 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 1. del: Ugotavljanje
najvišjega tlaka eksplozije p oblakov prahu
max
SIST EN 14034-2 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 2. del: Ugotavljanje
največje hitrosti naraščanja tlaka eksplozije (dp/dt) oblakov prahu
max
SIST EN 14034-3 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 3. del: Ugotavljanje
spodnje meje eksplozivnosti SME oblakov prahu
SIST EN 14034-4 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 4. del: Ugotavljanje
mejne koncentracije kisika LOC oblakov prahu
SIST EN 14373 Sistemi za dušenje eksplozij
SIST EN 14460 Eksplozijsko vzdržljiva oprema
SIST EN 14491 Zaščitni sistemi za razbremenitev tlaka eksplozije prahu
SIST EN 14522 Ugotavljanje temperature vžiga plinov in hlapov
SIST EN 14756  Ugotavljanje mejne koncentracije kisika (LOC) za vnetljive pline in hlape
SIST EN 14797 Naprave za razbremenitev tlaka eksplozij
SIST EN 15089  Sistemi za ločitev eksplozij
SIST EN 15198, Metodologija za oceno tveganja neelektrične opreme in komponent,
namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah
SIST-TP CEN/TR 15281 Vodilo o inertizaciji za preprečitev eksplozij
II
SIST EN 1127-1 : 2011
SIST EN 15794 Ugotavljanje točk eksplozije vnetljivih tekočin
SIST EN 15967 Ugotavljanje najvišjega tlaka eksplozije in največje hitrosti naraščanja tlaka
plinov in hlapov
SIST EN 50281-2-1 Električne naprave za uporabo ob prisotnosti gorljivega prahu -2-1. del:
Preskusne metode - Metode za ugotavljanje najnižje (ali minimalne) vžigne
temperature prahu
SIST-TP CLC/TR 50404:2003 Elektrostatika – Pravila ravnanja za izogibanje nevarnostim zaradi
statične elektrike (nadomeščen s SIST-TP CLC/TR 60079-32-1:2015)
SIST EN 50495 Varnostne naprave, potrebne za varno obratovanje opreme glede tveganja
eksplozije
SIST EN 60079-1 Eksplozivne atmosfere – 1. del: Zaščita opreme z neprodirnim okrovom "d"
SIST EN 60079-10-1 Eksplozivne atmosfere – 10-1. del: Razvrstitev prostorov – Eksplozivne plinske
atmosfere
SIST EN 60079-10-2  Eksplozivne atmosfere – 10-2. del: Razdelitev eksplozijsko ogroženih prostorov
- Eksplozivne prašne atmosfere
EN 61241-14 Električne naprave za uporabo v prisotnosti gorljivega prahu - 14. del: Izbira in
inštalacija
SIST EN ISO 12100:2011 Varnost strojev – Splošna načela načrtovanja – Ocena tveganja in zmanjšanje
tveganja (ISO 12100:2010)
SIST EN ISO 13849-1 Varnost strojev – Z varnostjo povezani deli krmilnih sistemov – 1. del: Splošna
načela za načrtovanje
SIST EN ISO 16852 Plamenske zapore – Zahtevane lastnosti, preskusne metode in omejitve
uporabe
OPOMBE
- Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 1127-1:2011
to pomeni “slovenski standard”.
- Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
Ta nacionalni dokument je istoveten EN 1127-1:2011 in je objavljen z dovoljenjem

CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 1127-1:2011 and is published with the permission of

CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
EVROPSKI STANDARD EN 1127-1
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM Julij 2011
ICS: 13.230 Nadomešča EN 1127-1:2007

Slovenska izdaja
Eksplozivne atmosfere – Protieksplozijska zaščita – 1. del: Osnovni pojmi in metodologija

Explosive atmospheres – Atmosphères explosives – Prévention Explosionsfähige Atmosphären –
Explosion prevention and de l'explosion et protection contre Explosionsschutz – Teil 1:
protection – Part 1: Basic l'explosion – Partie 1: Notions Grundlagen und Methodik
concepts and methodology fondamentales et méthodologie

Ta evropski standard je CEN sprejel 18. junija 2011.

Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, s katerimi so predpisani pogoji za
privzem tega evropskega standarda na nacionalno raven brez kakršnihkoli sprememb. Najnovejši
seznami teh nacionalnih standardov z njihovimi bibliografskimi podatki se na zahtevo lahko dobijo pri
Upravnem centru CEN-CENELEC ali kateremkoli članu CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN-CELEC, veljajo kot uradne izdaje.

Člani CEN so nacionalni inštituti za standardizacijo Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške,
Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung

Upravni center: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj

© 2011 CEN Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN. Ref. št. EN 1127-1:2011 E

SIST EN 1127-1 : 2011
VSEBINA Stran
Predgovor . 4
Uvod . 5
1 Področje uporabe . 6
2 Zveza s standardi . 7
3 Izrazi in definicije . 8
4 Ocena tveganja . 8
4.1 Splošno . 8
4.2 Prepoznavanje nevarnosti eksplozije . 9
4.2.1 Splošno . 9
4.2.2 Lastnosti zgorevanja . 9
4.2.3 Obnašanje eksplozije . 9
4.2.4 Verjetnost pojava nevarne eksplozivne atmosfere . 9
4.3 Prepoznavanje nevarnosti vžiga . 10
4.3.1 Splošno . 10
4.3.2 Lastnosti vžiga . 11
4.3.3 Verjetnost pojava učinkovitih virov vžiga . 11
4.4 Ocena možnih učinkov eksplozije . 11
5 Možni viri vžiga . 12
5.1 Vroče površine . 12
5.2 Plameni in vroči plini (vključno z vročimi delci) . 12
5.3 Mehansko povzročene iskre . 13
5.4 Električne naprave . 13
5.5 Blodeči električni toki, protikorozijska katodna zaščita . 13
5.6 Statična elektrika . 14
5.7 Strela . 14
4 11
5.8 Radiofrekvenčni (RF) elektromagnetni valovi od 10 Hz do 3 x 10 Hz . 14
11 15
5.9 Elektromagnetni valovi od 3 x 10 Hz do 3 x 10 Hz . 15
5.10 Ionizirajoče sevanje . 15
5.11 Ultrazvok . 15
5.12 Adiabatna kompresija in udarni valovi . 15
5.13 Eksotermne reakcije, vključno s samovžigom prahu . 16
6 Zmanjšanje tveganja . 16
6.1 Temeljna načela . 16
6.2 Izogibanje ali preprečevanje eksplozivne atmosfere . 17
6.2.1 Parametri procesa . 17
6.2.2 Zasnova in izdelava opreme, zaščitnih sistemov in komponent . 18
6.3 Eksplozijsko ogroženi prostori . 20
6.4 Zahteve za zasnovo in izdelavo opreme, zaščitnih sistemov in komponent
s preprečevanjem učinkovitih virov vžiga . 20
SIST EN 1127-1 : 2011
6.4.1 Splošno . 20
6.4.2 Vroče površine . 21
6.4.3 Plameni in vroči plini . 22
6.4.4 Mehansko povzročene iskre . 23
6.4.5 Električne naprave . 23
6.4.6 Blodeči električni toki in protikorozijska katodna zaščita . 23
6.4.7 Statična elektrika . 24
6.4.8 Strela . 24
4 11
6.4.9 Radiofrekvenčni (RF) elektromagnetni valovi od 10 Hz do 3 x 10 Hz . 25
11 15
6.4.10 Elektromagnetni valovi od 3 x 10 Hz do 3 x 10 Hz . 25
6.4.11 Ionizirajoče sevanje . 26
6.4.12 Ultrazvok . 27
6.4.13 Adiabatna kompresija in udarni valovi . 27
6.4.14 Eksotermne reakcije, vključno s samovžigom prahu . 27
6.5 Zahteve za zasnovo in izdelavo opreme, zaščitnih sistemov in komponent
za zmanjšanje učinkov eksplozije . 28
6.6 Ukrepi v sili . 28
6.7 Načela merilnih in kontrolnih sistemov za protieksplozijsko zaščito . 29
7 Informacije za uporabo . 29
7.1 Splošno . 29
7.2 Informacije za začetek obratovanja, vzdrževanje in popravila za preprečitev eksplozije . 30
7.3 Usposobljenost in usposabljanje . 30
Dodatek A (informativni): Informacije za uporabo orodja v potencialno eksplozivnih atmosferah . 31
Dodatek B (informativni): Tesnost opreme . 32
B.1 Splošno . 32
B.2 Oprema, ki je trajno tehnično tesna . 32
B.3 Tehnično tesna oprema . 33
Dodatek C (informativni): Pomembne tehnične spremembe v tem dokumentu
glede na prejšnjo izdajo tega evropskega standarda . 34
Dodatek ZA (informativni): Zveza med tem evropskim standardom in bistvenimi
zahtevami Direktive EU 94/9/ES . 36
Dodatek ZB (informativni): Zveza med tem evropskim standardom in bistvenimi
zahtevami Direktive EU 2006/42/ES . 37
Literatura. 38

SIST EN 1127-1 : 2011
Predgovor
Ta dokument (EN 1127-1:2011) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 305 "Potencialne eksplozivne
atmosfere – protieksplozijska zaščita", katerega sekretariat vodi DIN.

Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda, bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo, najpozneje do januarja 2012, nasprotujoče nacionalne standarde je treba razveljaviti
najpozneje julija 2014.
Opozoriti je treba na možnost, da je lahko nekaj elementov tega dokumenta predmet patentnih pravic.
CEN [in/ali CENELEC] ne prevzema odgovornosti za identifikacijo katerih koli ali vseh takih patentnih
pravic.
Ta dokument nadomešča EN 1127-1:2007.

Ta dokument je bil pripravljen na podlagi mandata, ki sta ga Evropska komisija in Evropsko združenje
za prosto trgovino (EFTA) podelila CEN, in podpira bistvene zahteve direktiv EU.

Za zvezo z direktivami EU glej informativna dodatka ZA in ZB, ki sta sestavni del tega dokumenta.

V dodatku C so podane podrobnosti o značilnih tehničnih spremembah med tem evropskim standardom
in prejšnjo izdajo EN 1127-1:2007.

Po notranjih predpisih CEN/CENELEC so dolžne ta evropski standard privzeti nacionalne organizacije za
standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike, Danske, Estonije, Finske,
Francije, Grčije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske, Malte,
Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije,
Švedske, Švice in Združenega kraljestva.

SIST EN 1127-1 : 2011
Uvod
CEN in CENELEC pripravljata niz standardov, ki so v pomoč snovalcem, proizvajalcem in drugim
zainteresiranim skupinam pri tolmačenju bistvenih varnostnih zahtev, da bi dosegli skladnost z evropsko
zakonodajo. V sklopu teh serij standardov se je CEN lotil priprave standarda z napotki s področja
protieksplozijske zaščite, medtem ko so nevarnosti pred eksplozijami obravnavane v skladu z EN ISO
12100.
V skladu z EN ISO 12100 je ta standard tipa A.

Ta standard opisuje osnovne pojme in metodologijo za protieksplozijsko zaščito.

CEN/TC 305 ima na tem področju mandat, da pripravi standarde tipa B in tipa C, ki bodo omogočali
preverjanje skladnosti z bistvenimi varnostnimi zahtevami.

Eksplozije lahko nastanejo zaradi:
a) materialov, ki se obdelujejo ali uporabljajo z opremo, zaščitnimi sistemi in komponentami,
b) materialov, ki se sproščajo pri opremi, zaščitnih sistemih in komponentah,
c) materialov v bližini opreme, zaščitnih sistemov in komponent,
d) materialov konstrukcije opreme, zaščitnih sistemov in komponent.
Ker varnost ni odvisna samo od opreme, zaščitnih sistemov in komponent, ampak tudi od materialov, ki
se obdelujejo, in od njihove uporabe, ta standard vključuje vidike, povezane s predvideno uporabo in
predvidljivo nepravilno uporabo, tj. proizvajalec naj bi presodil, na kakšen način in za katere namene
bodo oprema, zaščitni sistemi in komponente uporabljeni, ter to upošteval pri snovanju in izdelavi. Edino
na ta način je mogoče zmanjšati nevarnosti, neločljivo povezane z opremo.

OPOMBA: Ta standard lahko služi tudi kot vodilo uporabnikom opreme, zaščitnih sistemov in komponent pri ocenjevanju
tveganja eksplozije na delovnem mestu in pri izbiri primerne opreme, zaščitnih sistemov in komponent.

SIST EN 1127-1 : 2011
1 Področje uporabe
Ta evropski standard določa metode za prepoznavanje in ocenjevanje nevarnih situacij, ki vodijo do
eksplozije, ter ukrepe za snovanje in izdelavo, primerne za zahtevano varnost. To se doseže z:
– oceno tveganja,
– zmanjšanjem tveganja.
Varnost opreme, zaščitnih sistemov in komponent je mogoče doseči z odpravo nevarnosti in/ali
omejevanjem tveganja, in sicer s:
a) primerno zasnovo (brez uporabe zaščite),
b) zaščito,
c) navodili za uporabo,
d) drugimi preventivnimi ukrepi.

Ukrepi pred eksplozijo v skladu z a) (preprečevanje) in b) (zaščita) so obravnavani v točki 6, ukrepi pred
eksplozijo v skladu s c) so obravnavni v točki 7. Ukrepi v skladu z d) niso navedeni v tem evropskem
standardu. Ti so obravnavani v EN ISO 12100:2010, točka 6.

Preventivni in zaščitni ukrepi, opisani v tem evropskem standardu, ne zagotavljajo zahtevane ravni
varnosti, razen če oprema, zaščitni sistemi in komponente obratujejo v okviru predvidene uporabe in so
vgrajeni in vzdrževani v skladu z ustreznimi pravili ravnanja ali zahtevami.

Ta standard navaja splošne metode zasnove in izdelave kot pomoč snovalcem in proizvajalcem, da se
doseže varnost pred eksplozijo pri zasnovi opreme, zaščitnih sistemov in komponent.

Ta evropski standard je uporaben za katerokoli opremo, zaščitne sisteme in komponente, ki so
predvideni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah pod atmosferskimi pogoji. Te atmosfere
lahko nastanejo pri obdelavi in uporabi vnetljivih materialov ali pa jih sproščajo oprema, zaščitni sistemi
in komponente, materiali v bližini opreme, zaščitnih sistemov in komponent in/ali materiali, iz katerih so
izdelani oprema, zaščitni sistemi in komponente.

Ta evropski standard je uporaben za opremo, zaščitne sisteme in komponente v vseh fazah njihove
uporabe.
Ta evropski standard je uporaben samo za opremo skupine II, ki ni predvidena za uporabo v podzemnih
delih rudnikov in pri delih površinskih inštalacij takšnih rudnikov, ki so ogroženi zaradi jamskega plina
in/ali vnetljivega prahu.
Ta evropski standard ni uporaben za:
1) medicinske pripomočke, predvidene za uporabo v medicinskem okolju;
2) opremo, zaščitne sisteme in komponente, kjer je prisotna nevarnost eksplozije izključno zaradi
prisotnosti razstreliv ali nestabilnih kemičnih snovi;
3) opremo, zaščitne sisteme in komponente, kjer eksplozija lahko nastane zaradi reakcije snovi z
drugimi oksidanti razen z atmosferskim kisikom ali zaradi drugih nevarnih reakcij ali zaradi
neatmosferskih pogojev;
4) opremo, predvideno za uporabo v domačem in nekomercialnih okoljih, kjer potencialna eksplozivna
atmosfera lahko nastane le redko, samo zaradi naključnega uhajanja kurilnega plina (goriva);
5) osebno varovalno opremo, ki jo obravnava Direktiva 89/686/EGS;
6) morska plovila in premične priobalne enote skupaj z opremo na krovu takih plovil in enot;
7) prevozna sredstva, tj. vozila in njihove priklopnike, predvidene izključno za prevoz potnikov po
zraku ali cesti, železnici ali vodnih poteh, ter tudi druga prevozna sredstva, če so zasnovana za
SIST EN 1127-1 : 2011
prevoz blaga po zraku, javni cesti ali železniški mreži ali po vodi; vozila, predvidena za uporabo v
potencialno eksplozivni atmosferi, ne smejo biti izključena;
8) zasnovo in izdelavo sistemov, ki vsebujejo želene, kontrolirane zgorevalne procese, razen če ti
sistemi lahko delujejo kot viri vžiga v potencialno eksplozivnih atmosferah.

2 Zveza s standardi
Za uporabo tega standarda so nujno potrebni spodaj navedeni referenčni dokumenti. Pri datiranih
sklicevanjih se uporablja le navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja
publikacije (vključno z dopolnili).

EN 1839 Ugotavljanje mej eksplozivnosti plinov in hlapov

EN 13237 Potencialno eksplozivne atmosfere – Izrazi in definicije za opremo in zaščitne
sisteme, namenjene za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah

EN 13463-1 Neelektrična oprema za potencialno eksplozivne atmosfere – 1. del: Osnovne
metode in zahteve
EN 13463-6 Neelektrična oprema za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah –
6. del: Zaščita s kontrolo virov vžiga "b"

EN 13821 Potencialno eksplozivne atmosfere – Protieksplozijska zaščita – Ugotavljanje
najmanjših vžignih energij zmesi prahu z zrakom

EN 14034-1 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 1. del: Ugotavljanje
najvišjega tlaka eksplozije pmax oblakov prahu

EN 14034-2 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 2. del: Ugotavljanje
največje hitrosti naraščanja tlaka eksplozije (dp/dt)max oblakov prahu

EN 14034-3 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 3. del: Ugotavljanje
spodnje meje eksplozivnosti SME oblakov prahu

EN 14034-4 Ugotavljanje eksplozijskih značilnosti oblakov prahu – 4. del: Ugotavljanje
mejne koncentracije kisika LOC oblakov prahu

EN 14373 Sistemi za dušenje eksplozij

EN 14460 Eksplozijsko vzdržljiva oprema

EN 14491 Zaščitni sistemi za razbremenitev tlaka eksplozije prahu

EN 14522 Ugotavljanje temperature vžiga plinov in hlapov

EN 14756 Ugotavljanje mejne koncentracije kisika (LOC) za vnetljive pline in hlape

EN 14797 Naprave za razbremenitev tlaka eksplozij

EN 15089 Sistemi za ločitev eksplozij

EN 15198 Metodologija za oceno tveganja neelektrične opreme in komponent,
namenjenih za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah

CEN/TR 15281 Vodilo o inertizaciji za preprečitev eksplozij

EN 15794 Ugotavljanje točk eksplozije vnetljivih tekočin

EN 15967 Ugotavljanje najvišjega tlaka eksplozije in največje hitrosti naraščanja tlaka
plinov in hlapov
EN 50281-2-1 Električne naprave za uporabo ob prisotnosti gorljivega prahu – 2-1. del:
Preskusne metode – Metode za ugotavljanje najnižje (ali minimalne) vžigne
temperature prahu
SIST EN 1127-1 : 2011
CLC/TR 50404 Elektrostatika – Pravila ravnanja za izogibanje nevarnostim zaradi statične
elektrike
EN 50495 Varnostne naprave, potrebne za varno obratovanje opreme glede tveganja
eksplozije
EN 60079-1 Eksplozivne atmosfere – 1. del: Zaščita opreme z neprodirnim okrovom "d"
(IEC 60079-1:2007)
EN 60079-10-1 Eksplozivne atmosfere – 10-1. del: Razvrstitev prostorov – Eksplozivne
plinske atmosfere (IEC 60079-10-1:2008)

EN 60079-10-2 Eksplozivne atmosfere – 10-2. del: Razdelitev eksplozijsko ogroženih
prostorov – Eksplozivne prašne atmosfere (IEC 60079-10-2:2009)

EN 61241-14 Električne naprave za uporabo v prisotnosti gorljivega prahu – 14. del: Izbira
in inštalacija (IEC 61241-14:2004)

EN ISO 12100:2010 Varnost strojev – Splošna načela načrtovanja – Ocena tveganja in zmanjšanje
tveganja (ISO 12100:2010)
EN ISO 13849-1 Varnost strojev – Z varnostjo povezani deli krmilnih sistemov – 1. del: Splošna
načela za načrtovanje (ISO 13849-1:2006)

EN ISO 16852 Plamenske zapore – Zahtevane lastnosti, preskusne metode in omejitve
uporabe (ISO 16852:2008, vključno s Cor 1:2008 in Cor 2:2009)

3 Izrazi in definicije
V tem dokumentu se uporabljajo izrazi in definicije, dane v EN 13237.

4 Ocena tveganja
4.1 Splošno
Oceno tveganja je treba izdelati za vsako posamezno situacijo v skladu z EN ISO 12100 in/ali EN 15198,
razen če se lahko uporabijo standardi, primernejši situaciji:
a) prepoznavanje nevarnosti eksplozije in ugotavljanje verjetnosti za pojav nevarne eksplozivne
atmosfere (glej 4.2);
b) prepoznavanje nevarnosti vžiga in ugotavljanje verjetnosti za pojav potencialnih virov vžiga (glej
4.3);
c) ocena možnih učinkov eksplozije v primeru vžiga (glej 4.4);
d) ovrednotenje tveganja in ali je bila dosežena predvidena raven zaščite;
OPOMBA: Predvidena raven zaščite je določena najmanj s pravnimi zahtevami, in če je potrebno, z dodatnimi
zahtevami, ki jih določi uporabnik.
e) premislek o ukrepih za zmanjšanje tveganja (glej točko 6).

Potreben je poglobljen pristop, zlasti pri zapleteni opremi, zaščitnih sistemih in komponentah, pri obratih
z več enotami, predvsem pa pri obsežnih obratih. Ta ocena tveganja mora upoštevati nevarnost vžiga
in eksplozije zaradi:
1) opreme, zaščitnih sistemov in komponent samih,
2) součinkovanja med opremo, zaščitnimi sistemi in komponentami ter snovmi, s katerimi se ravna,
3) posebnega industrijskega procesa, ki poteka v opremi, zaščitnih sistemih in komponentah,
4) okolice opreme, zaščitnih sistemov in komponent ter mogočega součinkovanja s sosednjimi
procesi.
SIST EN 1127-1 : 2011
4.2 Prepoznavanje nevarnosti eksplozije
4.2.1 Splošno
Nevarnost eksplozije je na splošno povezana z materiali in snovmi, ki jih obdelujejo, uporabljajo ali
sproščajo oprema, zaščitni sistemi in komponente ter materiali, iz katerih so izdelani oprema, zaščitni
sistemi in komponente. Nekatere od teh sproščenih snovi lahko povzročijo procese gorenja v zraku. Te
procese pogosto spremlja sproščanje znatne količine toplote in so lahko povezani s povečanjem tlaka
in sproščanjem nevarnih snovi. V nasprotju s požarom je eksplozija v bistvu samostojno širjenje
reakcijske cone (plamen) skozi eksplozivno atmosfero. Ta potencialna nevarnost, povezana z
eksplozivno atmosfero, nastane, ko pride do vžiga z učinkovitim virom vžiga.

Varnostne karakteristike, navedene v 4.2.2 in 4.2.3, opisujejo varnostno pomembne lastnosti vnetljivih
snovi. Lastnosti materialov in varnostne karakteristike se uporabljajo za prepoznavanje nevarnosti
eksplozije.
OPOMBA: Upoštevati je treba, da takšne varnostne karakteristike niso konstante, ampak so odvisne na primer od tehnik,
uporabljenih pri njihovih meritvah. Prav tako so tabelirani varnostni podatki za prah samo vodilo, ker so vrednosti
odvisne od velikosti in oblike delcev, vsebnosti vlage in prisotnosti dodatkov, tudi koncentracije v sledovih. Za
točno določeno uporabo naj bodo vzorci prahu, ki je prisoten v opremi, preskušeni in dobljeni rezultati uporabljeni
pri prepoznavanju nevarnosti.
4.2.2 Lastnosti zgorevanja
Ker v tem kontekstu potencialne nevarnosti ne predstavlja sam material, ampak njegov stik ali mešanje
z zrakom, je treba določiti lastnosti zmesi vnetljive snovi z zrakom. Te lastnosti dajo informacije o
obnašanju snovi pri gorenju in ali lahko povzroči požar ali eksplozijo. Bistveni podatki so na primer:
a) spodnja točka eksplozivnosti, nadomeščena s plameniščem (glej EN 15794),
b) meje eksplozivnosti (SME, ZME) (glej EN 1839, EN 14034-3 in EN 14756),
c) mejne koncentracije kisika (LOC) (glej EN 14034-4 in EN 14756).

4.2.3 Obnašanje eksplozije
Obnašanje eksplozivne atmosfere po vžigu mora biti opisano s podatki, kot so na primer:
a) največji tlak eksplozije (p ) (glej EN 14034-1, EN 14034-4 in EN 15967),
max
b) največja hitrost naraščanja tlaka eksplozije ((dp/dt)max ) (glej EN 14034-2, EN 14491 in EN 15967),
c) največja eksperimentalna varna reža (MESG) (glej 60079-1).

4.2.4 Verjetnost pojava nevarne eksplozivne atmosfere

Verjetnost pojava nevarne eksplozivne atmosfere je odvisna od:
– prisotnosti vnetljive snovi,
– stopnje razpršenosti vnetljive snovi (na primer plini, hlapi, megla, prah),
– koncentracije vnetljive snovi v zraku znotraj eksplozivnega območja,
– količine eksplozivne atmosfere, zadostne, da ob vžigu povzroči poškodbe ali škodo.

Pri oceni verjetnosti pojava nevarne eksplozivne atmosfere je treba upoštevati možnost nastanka
eksplozivne atmosfere zaradi kemičnih reakcij, pirolize in bioloških procesov prisotnih materialov.

Če verjetnosti pojava nevarne eksplozivne atmosfere ni mogoče oceniti, je treba predpostaviti, da je
takšna atmosfera stalno prisotna.

SIST EN 1127-1 : 2011
a) Prisotnost vnetljive snovi
Vnetljive in/ali gorljive snovi je treba obravnavati kot materiale, ki lahko oblikujejo eksplozivno atmosfero,
razen če raziskava njihovih lastnosti pokaže, da v zmesi z zrakom ne morejo same vzdrževati širjenja
eksplozije. Pri oceni verjetnosti pojava nevarne eksplozivne atmosfere je treba upoštevati možnost nastanka
eksplozivne atmosfere zaradi kemičnih reakcij, pirolize in bioloških procesov prisotnih materialov.

b) Stopnja razpršenosti vnetljivih snovi

Plini, hlapi in megle imajo že po naravi dovolj visoko stopnjo razpršenosti, da povzročijo eksplozivno
atmosfero. Pri prahu je mogoče predpostaviti pojav eksplozivne atmosfere, če so delci manjši od 0,5 mm.

OPOMBA: Velikosti delcev številnih megel, aerosolov in vrst prahu, ki dejansko nastanejo v praksi, so med 0,001 mm
in 0,1 mm.
Pozornost je treba posvetiti dejstvu, da lahko eksplozije nastanejo v hibridnih zmeseh, čeprav nobena
od vnetljivih/gorljivih snovi zmesi ni znotraj eksplozivnega območja.

c) Koncentracija vnetljivih snovi

Eksplozija je mogoča, kadar koncentracija razpršene vnetljive snovi v zraku doseže najmanjšo vrednost
(spodnjo mejo eksplozivnosti). Eksplozija ne bo nastala, kadar koncentracija preseže največjo vrednost
(zgornjo mejo eksplozivnosti).
OPOMBA 1: Pri nekaterih kemično nestabilnih snoveh, na primer acetilenu in etilen oksidu, lahko eksotermne reakcije
nastanejo celo pri odsotnosti kisika in imajo zgornjo mejo eksplozivnosti 100 %.

Meje eksplozivnosti se spreminjajo s tlakom in temperaturo. Praviloma območje koncentracije med
mejama eksplozivnosti narašča z naraščanjem tlaka in temperature. Pri zmeseh s kisikom so zgornje
meje eksplozivnosti veliko višje kot pri zmeseh z zrakom.

Če temperatura površine gorljive tekočine preseže spodnjo točko eksplozivnosti, lahko nastane
eksplozivna atmosfera (glej 6.2.1.2). Aerosoli in megle gorljivih tekočin lahko oblikujejo eksplozivno
atmosfero pod spodnjo točko eksplozivnosti.

OPOMBA 2: Aerosoli in megle lahko postanejo eksplozivna zmes pri temperaturah, ki so znatno pod spodnjo točko
eksplozivnosti (STE).
Meje eksplozivnosti za prah nimajo enakega pomena kot tiste za pline in hlape. Oblaki prahu so navadno
nehomogeni. Koncentracija prahu lahko močno niha zaradi usedanja in razpršenosti prahu v atmosfero.
Kadar so prisotni sloji gorljivega prahu, je treba vedno resno razmisliti o morebitnem nastanku
eksplozivne atmosfere.
d) Količina eksplozivne atmosfere

Ocena, ali je prisotna eksplozivna atmosfera v nevarni količini, je odvisna od možnih učinkov eksplozije
(glej 4.4).
OPOMBA: Glede na izkušnje je prostornina 10 dm povezane eksplozivne atmosfere vedno nevarna.

4.3 Prepoznavanje nevarnosti vžiga

4.3.1 Splošno
Najprej je treba določiti, katere vrste virov vžiga so mogoče in opremo, ki je z njimi povezana. Različni
viri vžiga so obravnavani v točki 5. Oceniti je treba pomembnost vseh virov vžiga, ki lahko pridejo v stik
z eksplozivno atmosfero.
SIST EN 1127-1 : 2011
Sposobnost vžiga vsakega vira vžiga, povezanega z opremo, je treba nato primerjati z lastnostmi vžiga
vnetljive snovi (glej 4.3.2).
Rezultat tega koraka mora biti popoln seznam vseh potencialnih virov vžiga tipa opreme ali komponente
ali popoln seznam vseh potencialnih virov vžiga opreme ali komponente. Nato je treba oceniti verjetnost
pojava učinkovitih potencialnih virov vžiga, upoštevajoč tudi tiste, ki se lahko vnesejo, na primer pri
vzdrževanju in čiščenju.
4.3.2 Lastnosti vžiga
Določiti je treba lastnosti vžiga eksplozivne atmosfere. Bistveni podatki so na primer:
a) najmanjša energija vžiga (glej EN 13821),
b) najnižja temperatura vžiga eksplozivne atmosfere (glej EN 14522 in EN 50281-2-1),
c) najnižja temperatura tlenja plasti prahu (glej EN 50281-2-1).

4.3.3 Verjetnost pojava učinkovitih virov vžiga

Potencialne vire vžiga je treba razvrstiti glede na verjetnost, da postanejo učinkoviti, na naslednji način:
a) viri vžiga, ki se lahko pojavljajo stalno ali pogosto,
b) viri vžiga, ki se lahko pojavijo v redkih situacijah,
c) viri vžiga, ki se lahko pojavijo v zelo redkih situacijah.

Glede na uporabljeno opremo, zaščitne sisteme in komponente je ta razvrstitev enakovredna z:
d) viri vžiga, ki se pojavijo med normalnim obratovanjem,
e) viri vžiga, ki se lahko pojavijo samo zaradi okvare,
f) viri vžiga, ki se lahko pojavijo samo zaradi redke okvare.

OPOMBA: Da postanejo viri vžiga neučinkoviti, se lahko uporabijo zaščitni ukrepi (glej 6.4).

Če verjetnosti pojava učinkovitega vira vžiga ni mogoče oceniti, je treba predpostaviti, da je vir vžiga
ves čas prisoten.
4.4 Ocena možnih učinkov eksplozije

Pri oceni možnih učinkov eksplozije je treba upoštevati na primer:
– plamene in vroče pline,
– toplotno sevanje,
– tlačne valove,
– leteče delce,
– nevarne izpuste materialov.
Posledice zgoraj navedenih situacij so odvisne od:
– kemičnih in fizikalnih lastnosti vnetljivih snovi,
– količine in zaprtosti eksplozivne atmosfere,
– geometrije okolice ob upoštevanju ovir,
– trdnosti ohišja in podpornih konstrukcij,
– zaščitne opreme, ki jo nosi ogroženo osebje,
– fizikalnih lastnosti ogroženih objektov.
SIST EN 1127-1 : 2011
Informacija o posledicah eksplozije je potrebna za oceno pričakovanih poškodb ljudi, domačih živali ali
imetja ter za oceno velikosti uporabnikovega ogroženega prostora. Ustrezne informacije morajo biti del
navodil za uporabnika.
OPOMBA: Ta postopek lahko služi tudi kot vodilo uporabnikom opreme, zaščitnih sistemov in komponent pri ocenjevanju
tveganja eksplozije na delovnem mestu in pri izbiri primerne opreme, zaščitnih sistemov in komponent.

5 Možni viri vžiga
5.1 Vroče površine
Če eksplozivna atmosfera pride v stik s segreto površino, lahko nastane vžig. Kot vir vžiga za
eksplozivno atmosfero lahko deluje ne le sama vroča površina, temveč tudi plast prahu ali gorljiva trdna
snov, ki se vžge pri stiku z vročo površino (glej 5.2).

Sposobnost segrevanja površine, da povzroči vžig, je odvisna od vrste in koncentracije posamezne
snovi v zmesi z zrakom. Ta sposobnost se poveča s povišano temperaturo in povečano površino. Poleg
tega je temperatura, ki sproži vžig, odvisna od velikosti in oblike segretega telesa, od gradienta
koncentracije v bližini površine in do neke mere tudi od materiala površine. Tako je, na primer, atmosfero
eksplozivnega plina ali hlapov znotraj dokaj velikega segretega prostora (približno 1 l ali več) mogoče
vžgati pri nižji temperaturi površine, kot je izmerjena skladno z EN 14522 ali drugimi enakovrednimi
metodami. Po drugi strani pa je pri segretih telesih, katerih površine niso konkavne, ampak konveksne,
potrebna višja temperatura površine za vžig; najnižja temperatura vžiga se zviša, na primer, z
zmanjšanjem premera pri kroglah ali ceveh. Če eksplozivna atmosfera teče mimo segrete površine, je
lahko potrebna višja temperatura površine za vžig zaradi kratkega kontaktnega časa.

Če eksplozivna atmosfera ostaja v stiku z vročo površino relativno dolgo časa, lahko pride do predhodne
reakcije, na primer hladni plameni, tako da se oblikujejo razpadni produkti, ki se lažje vžgejo in podpirajo
vžig prvotnih atmosfer.
Poleg z lahkoto prepoznavnih vročih površin, kot so grelna telesa, sušilne omare, grelne tuljave in druge
površine, lahko privedejo do nevarnih temperatur tudi mehanski in obdelovalni procesi. Ti postopki
vključujejo tudi opremo, zaščitne sisteme in komponente, ki pretvarjajo mehansko energijo v toploto, in
sicer vse vrste tornih sklopk in mehansko delujočih zavor (na primer na vozilih in centrifugah). Nadalje
lahko postanejo viri vžiga vsi gibljivi deli ležajev, prehodi gredi, tesnilke itd., če niso dovolj mazani. V
tesnih ohišjih gibljivih delov lahko vdor tujkov ali premikanje osi vodi do trenja in posledično privede do
visokih temperatur površin, v nekaterih primerih zelo hitro.

Pozornost je treba posvetiti tudi povišanju temperature zaradi kemičnih reakcij (na primer z mazivi in
čistili).
O nevarnosti zaradi virov vžiga pri varjenju in rezanju glej 5.2.

O zaščitnih ukrepih pred nevarnostmi vžiga zaradi vročih površin glej 6.4.2.

5.2 Plameni in vroči plini (vključno z vročimi delci)

Plameni so povezani z reakcijami zgorevanja pri temperaturah nad 1 000 °C. Vroči plini se proizvajajo
kot reakcijski produkti, pri prašnih in/ali sajastih plamenih nastanejo tudi žareči trdni delci. Plameni,
njihovi vroči reakcijski produkti ali drugače močno segreti plini lahko vžgejo eksplozivno atmosfero.
Plameni, celo zelo majhni, so med najučinkovitejšimi viri vžiga.

Če je eksplozivna atmosfera prisotna tako znotraj kot tudi zunaj opreme, zaščitnega sistema ali
komponente ali v sosednjih delih inštalacij in če nastane eksplozija v enem od teh prostorov, se lahko
plamen razširi v druge prostore skozi odprtine, kot so prezračevalni kanali. Preprečevanje širjenja
plamena zahteva posebej zasnovane zaščitne ukrepe (glej 6.5).

SIST EN 1127-1 : 2011
Varilne kapljice, ki nastanejo pri varjenju ali rezanju, so iskre z zelo veliko površino in so zato med
najučinkovitejšimi viri vžiga.

O zaščitnih ukrepih pred nevarnostmi vžiga zaradi plamenov in vročih plinov glej 6.4.3.

5.3 Mehansko povzročene iskre

Kot posledica postopkov trenja, udarjanja ali drgnjenja, kot je brušenje, se lahko delci ločijo od trdnih
materialov in postanejo vroči zaradi prevzete energije, ki se uporablja pri postopku ločevanja. Če so ti
delci sestavljeni iz oksidativnih snovi, na primer železa ali jekla, lahko ti dalje s procesom oksidacije
dosežejo celo višje temperature. Ti delci (iskre) lahko vžgejo gorljive pline in hlape ter nekatere zmesi
prahu in zraka (predvsem zmesi kovinskega prahu in zraka). V prašnih usedlinah lahko iskre povzročijo
tlenje in to je lahko vir vžiga eksplozivne atmosfere.

Kot vzrok iskrenja je treba obravnavati vdor tujkov v opremo, zaščitne sisteme in komponente, na primer
kamnov ali zablodelih kovinskih kosov.

Drgnjenje pri trenju, celo med podobnimi železnimi kovinami in med nekatero keramiko, lahko povzroči
vroča mesta in iskre, podobne iskram pri brušenju. To lahko povzroči vžig eksplozivnih atmosfer.

Udarci, ki vključujejo rjo ter lahke kovine (na primer aluminij in magnezij) in njihove zlitine, lahko sprožijo
termitne reakcije, ki lahko povzročijo vžig eksplozivnih atmosfer.

Lahki kovini titan in cirkonij lahko tvorita iskre, sposobne vžiga, tudi pri udarcu ali trenju s katerimkoli
dovolj trdnim materialom, celo ob odsotnosti rje.

O nevarnostih zaradi virov vžiga pri varjenju in rezanju glej 5.2.
O zaščitnih ukrepih pred nevarnostmi vžiga zaradi mehansko povzročenih isker glej 6.4.4.

5.4 Električne naprave
Pri električnih napravah se lahko pojavijo električne iskre in vroče površine (glej 5.1) kot viri vžiga.
Električne iskre lahko nastanejo na primer:
– ko se električni tokokrogi razk
...