SIST DIN 18915:2019
Vegetation technology in landscaping - Soil working
Vegetation technology in landscaping - Soil working
Ta standard velja za vsa zemeljska dela, pri katerih je treba ohraniti ali vzpostaviti naravne funkcije tal.
Velja tudi pri gradbenih in vzdrževalnih delih, ko je treba živico ali mrtvico za potrebe izvedbe
zasaditev odstraniti, skladiščiti, se po njej voziti, nasuti, izboljšati in na njej obnoviti vegetacijo.
Ne velja za rastni sloj trave za športne površine po DIN 18035-4.
OPOMBA: Pri gradbenih delih s spremljajočo zaščito tal se bo ta standard v prihodnje uporabljal skupaj s standardom DIN
19639, Baubegleitender Bodenschutz (Zaščita tal med gradbenimi deli), ki je v pripravi.
Vegetationstechnik im Landschaftsbau - Bodenarbeiten
Technologie de végétation dans l'architecture de paysage - Travaux d'excavation du sol
Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin - Zemeljska dela
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
SLOVENSKI SIST DIN 18915
STANDARD
junij 2019
Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela
Vegetation technology in landscaping – Soil working
Technologie de végétation dans l'architecture de paysage –
Travaux d'excavation du sol
Vegetationstechnik im Landschaftsbau – Bodenarbeiten
Referenčna oznaka
ICS 65.020.40; 93.020 SIST DIN 18915:2019 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 39
© 2019-06. Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
NACIONALNI UVOD
Standard SIST DIN 18915 (sl), Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela, 2019,
ima status slovenskega standarda in je enakovreden nemškemu standardu DIN 18915 (de),
Vegetationstechnik im Landschaftsbau – Bodenarbeiten, 2018-06.
Ta standard nadomešča SIST DIN 18915:2013.
NACIONALNI PREDGOVOR
Nemški standard DIN 18915:2018 je pripravil delovni odbor NA 005-01-13 AA "Urejanje zunanjih
površin" v okviru tehničnega odbora DIN za standarde v gradbeništvu. Slovenski standard SIST DIN
18915:2019 je prevod besedila nemškega standarda DIN 18915:2018. V primeru spora glede besedila
slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni standard v nemškem jeziku. Slovenski
standard je pripravila strateška delovna skupina za urejanje zelenih površin pod okriljem Zbornice za
arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Odločitev za privzem tega standarda je 17. aprila 2019 sprejel Strokovni svet SIST za splošno področje.
Prevod tega standarda ni bil potrjen pri Nemškem inštitutu za standarde (DIN), Berlin.
ZVEZE S STANDARDI
S privzemom tega nemškega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST DIN 18916:2019 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Sadike in saditvena dela
SIST DIN 18917:2019 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Trata in setvena dela
SIST DIN 18919:2019 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Vzdrževalna dela v fazi
razvoja in pri oskrbi zasaditev (začetno in redno vzdrževanje)
SIST DIN 18920:2019 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zaščita drevja, rastlinskih
sestojev in nasadov pri gradbenih posegih
SIST ISO 10390:2006 (en) Kakovost tal – Določanje pH
SKLICEVANJE NA NORMATIVNE DOKUMENTE
S privzemom tega standarda je treba zakonska določila, ki so navedena v izvirniku, zamenjati z
veljavnimi slovenskimi zakonskimi določili:
a) Glede gnojenja in uporabe komposta je treba uporabiti Uredbo o predelavi biološko razgradljivih
odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13, 56/15 in 56/18) ter Uredbo
o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list
RS, št. 39/10).
b) Glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zaščito rastlin je treba uporabiti Pravilnik o pravilni
uporabi fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 71/14 in 28/18).
c) Glede načrtovanja in izvedbe vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine
zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal je treba uporabiti Uredbo o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08 in 61/11).
d) Glede uporabe gnojil je treba uporabiti Zakon o mineralnih gnojilih (ZminG-1, Uradni list RS, št.
29/06) in Pravilnik o kakovosti mineralnih gnojil (Uradni list RS, št. 105/06).
e) Glede pridobivanja rastlin z naravnih rastišč je treba upoštevati Uredbo o zavarovanih prosto
živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14) in Uredbo o
posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07,
43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18).
2
---------------------- Page: 2 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
Pri uporabi standarda je priporočljivo upoštevati tudi drugo strokovno literaturo:
– Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
2010)
– Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1: 250 000 (Grčman H. et al. 2015 – Evropska komisija,
Skupni raziskovalni center (JRC)
– Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč (Geodetska uprava RS, 1. 6. 2008)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda DIN 18915:2018-06
PREDHODNA IZDAJA
– SIST DIN 18915:2013, Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “nemški standard”, v SIST DIN 18915:2019
to pomeni “slovenski standard”.
– Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Nemški izrazi v besedilu imajo v slovenskem prevodu naslednji pomen:
Oberboden – živica (humozne plasti tal)
Unterboden – mrtvica (mineralne plasti tal)
Korngrößenverteilung – tekstura tal (zrnavost) – sestava finega dela tal (< 2 mm) glede peska,
melja in gline
3
---------------------- Page: 3 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
VSEBINA Stran
Predgovor . 6
1 Področje uporabe . 8
2 Zveza s standardi . 8
3 Izrazi in definicije . 9
4 Zahteve zaščite tal .10
5 Predhodne raziskave .11
5.1 Splošno .11
5.2 Tekstura tal .11
5.3 Meje konsistence .11
5.4 Vsebnost organskih snovi .11
5.5 Reakcija tal .12
5.6 Zaloga in razpoložljivost hranilnih snovi .12
5.7 Vodoprepustnost tal .12
6 Zahteve . 12
6.1 Vrste tal .12
6.1.1 Splošno .12
6.1.2 Živica .14
6.1.3 Mrtvica .14
6.2 Snovi za izboljšavo tal .14
6.2.1 Splošno .14
6.2.2 Organske snovi .14
6.2.3 Mineralne snovi .14
6.3 Gnojila .14
6.4 Semena za predhodni nasad in vmesno ozelenitev .15
6.5 Materiali za izvedbo drenaže .15
6.6 Geotekstilije .15
6.7 Substrati .15
7 Zavarovanje in ureditev rastnih slojev .15
7.1 Splošno .15
7.2 Preddela .15
7.2.1 Zaščita drevja, rastlinskih sestojev in nasadov .15
7.2.2 Posegi za uravnavanje talne vlažnosti .15
7.2.3 Odstranitev škodljivih snovi ter zamenjava onesnaženih in neustreznih tal .15
7.2.4 Ravnanje z obstoječo zasaditvijo .15
7.3 Obdelava tal .16
7.3.1 Mejne vrednosti primernosti tal za obdelovanje in vožnjo .16
7.3.2 Vozne poti in druge površine .20
7.3.3 Izkop zemlje .20
7.3.4 Prevoz in skladiščenje izkopane zemlje .21
4
---------------------- Page: 4 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
7.3.5 Grobi planum .21
7.3.6 Rahljanje zbitosti tal, ki ni naravna .21
7.3.7 Rahljanje za povezanje .22
7.3.8 Nasutje .22
7.3.9 Vmesna ozelenitev za utrjevanje površine .23
8 Priprava ustrezne strukture tal .23
8.1 Splošno .23
8.2 Obseg izvedbenih postopkov .23
8.2.1 Splošno .23
8.2.2 Obdelava tal .24
8.2.3 Izboljšava tal .24
8.2.4 Vmesna ozelenitev za pripravo ustrezne strukture tal .24
9 Ukrepi za obnovo vegetacije .24
Dodatek A (normativni): Merila za oceno lastnosti tal pri izkopu, skladiščenju, nasutju in vdelavi .25
Dodatek B (normativni): Indikatorske rastline za oceno lastnosti tal .26
B.1 Splošno .26
B.2 Rastline, ki kažejo na zbitost tal ali stoječo vlago .26
B.3 Indikatorske rastline, ki kažejo na kislost tal .27
B.3.1 Splošno .27
B.3.2 Indikatorske rastline, ki kažejo na močno kisla tla .27
B.3.3 Indikatorske rastline, ki kažejo na zmerno kisla tla .27
B.3.4 Indikatorske rastline, ki kažejo na rahlo kisla do nevtralna tla .28
B.3.5 Indikatorske rastline, ki kažejo na nevtralna do rahlo alkalna tla .28
B.4 Indikatorske rastline, ki kažejo na zalogo hranilnih snovi v tleh .28
B.4.1 Indikatorske rastline, ki kažejo na s hranili revna in pogosto tudi zakisana njivska tla .28
B.4.2 Indikatorske rastline, ki kažejo na s hranili revna in pogosto tudi zakisana neobdelana
tla v ledini .29
B.4.3 Indikatorske rastline, ki kažejo na tla, bogata s hranilnimi snovmi, posebno dušikom .29
Dodatek C (normativni): Razvrstitev tipov tal po standardu DIN 4220 k tipom tal po standardu
DIN EN ISO 14688-1 .30
Dodatek D (normativni): Razvrstitev tipov tal po standardu DIN 4220 k talnim skupinam
po DIN 18196 .32
Dodatek E (normativni): Izbrane lastnosti rastlinskih vrst, ki so posebej primerne za ozelenitev
nasipov, rahljanje in izboljšanje strukture ter vožnjo in hojo .34
Literatura . 39
5
---------------------- Page: 5 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
Predgovor
Ta standard je pripravil delovni odbor NA 005-01-13 AA "Urejanje zunanjih površin" v okviru
tehničnega odbora DIN za standarde v gradbeništvu.
Zaradi sprememb na področju uporabe standardov ATV DIN 18300 in ATV DIN 18320 se izvedbeni
postopki v povezavi z živico in tlemi za potrebe izvedbe zasaditev razporedijo samo še k delom za
urejanje zelenih površin po ATV DIN 18320. Zato se je pojavila potreba, da bi bili v standardu DIN
18915 ob tipičnih vrtnarskih izvedbenih postopkih urejeni tudi vsi tisti izvedbeni postopki, ki so
povezani z živico in poznejšo ozelenitvijo. Zato so zdaj tukaj upoštevana tudi "težka" zemeljska dela,
na primer gradnja cevovoda, gradnja cest, električni vodi.
Dodatni cilj pregleda standarda je izvedba zahtev uredbe Bundes-Bodenschutz- und
Altlastenverordnung (BBodSchV) (nemška Zvezna uredba o zaščiti tal in onesnaženih območjih) za
področje uporabe tega standarda v gradbeni praksi. Zato sta delovni odbor NA 005-01-13 AA
"Urejanje zunanjih površin" v okviru tehničnega odbora DIN za standarde v gradbeništvu (NABau) in
delovna skupina NA 119-01-02-03-05 AK "Zaščita tal med gradbenimi deli" pododbora NA 119-01-02-
03 UA "Ocena lokacije" v tehničnem odboru DIN za področje voda (NAW) v tesnem sodelovanju
medsebojno uskladila vsebine.
Opozoriti je treba na možnost, da so posamezni deli tega dokumenta lahko predmet patentnih pravic.
DIN ne prevzema odgovornosti za identifikacijo katerihkoli ali vseh takih patentnih pravic.
Spremembe
V primerjavi z DIN 18915:2002-08 so bile izvedene naslednje spremembe:
a) razširjeno je področje uporabe;
b) zveze s standardi so dopolnjene in posodobljene;
c) vključena je nova točka 4 "Zahteve zaščite tal";
d) v točki 5 je dodano pojasnilo o obsegu predhodnih raziskav;
e) v preglednici 1 so talne skupine prilagojene standardu DIN 18196;
f) v preglednici 1 so velikosti zrn prilagojene standardnim sitom;
g) talne skupine so natančneje razvrščene po hierarhičnem sistemu v šest oziroma 13 talnih skupin;
h) točka 7.3 "Obdelava tal" je temeljito predelana;
i) nova je preglednica 2: Mejne vrednosti primernosti mešanih in drobno zrnatih tal za obdelovanje
in vožnjo;
j) nova je slika 1: Nomogram za določitev največjega dovoljenega pritiska strojev na tla na stičnih
površinah v konsistenčnem območju ko3;
k) točka 7.3.4 "Prevoz in skladiščenje izkopane zemlje" je temeljito predelano;
l) nova je slika 2: Prikaz talnih plasti za potrebe izvedbe zasaditev;
m) nova je točka 8 "Priprava delujoče strukture tal";
n) nova je točka 9 "Ukrepi za obnovo vegetacije";
o) nov je dodatek A (normativni): "Merila za oceno lastnosti tal pri izkopu, skladiščenju, nasutju in
vdelavi";
p) predelan je dodatek B (informativni): "Indikatorske rastline za oceno lastnosti tal";
q) nov je dodatek C (informativni): "Razvrstitev tipov tal po DIN 4220 k tipom tal po DIN EN ISO
14688-1";
6
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
r) nov je dodatek D (informativni): "Razvrstitev tipov tal po DIN 4220 k talnim skupinam po DIN
18196";
s) nov je dodatek E (informativni): "Izbrane lastnosti rastlinskih vrst, ki so posebej primerne za
ozelenitev nasipov, rahljanje in izboljšanje strukture ter vožnjo in hojo".
Predhodne izdaje
DIN 18915-3: 1973-10,
DIN 18915-1: 1973-11
DIN 18915-2: 1973-11
DIN 18915: 1990-09, 2002-08
7
---------------------- Page: 7 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela
1 Področje uporabe
Ta standard velja za vsa zemeljska dela, pri katerih je treba ohraniti ali vzpostaviti naravne funkcije tal.
Velja tudi pri gradbenih in vzdrževalnih delih, ko je treba živico ali mrtvico za potrebe izvedbe
zasaditev odstraniti, skladiščiti, se po njej voziti, nasuti, izboljšati in na njej obnoviti vegetacijo.
Ne velja za rastni sloj trave za športne površine po DIN 18035-4.
OPOMBA: Pri gradbenih delih s spremljajočo zaščito tal se bo ta standard v prihodnje uporabljal skupaj s standardom DIN
19639, Baubegleitender Bodenschutz (Zaščita tal med gradbenimi deli), ki je v pripravi.
2 Zveza s standardi
Za uporabo tega standarda so, delno ali v celoti, nujno potrebni spodaj navedeni referenčni dokumenti.
Pri datiranih sklicevanjih se uporablja le navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja
zadnja izdaja publikacije (vključno z dopolnili).
DIN 1185 (vsi deli) Dränung – Regelung des Bodenwasser-Haushaltes durch Rohrdränung und
Unterbodenmelioration
DIN 18035-3 Sportplätze – Teil 3: Entwässerung
DIN 18035-4 Sportplätze – Teil 4: Rasenflächen
DIN 18121-2 Baugrund – Untersuchung von Bodenproben – Wassergehalt – Teil 2:
Bestimmung durch Schnellverfahren
DIN 18122-1 Baugrund – Untersuchung von Bodenproben – Zustandsgrenzen
(Konsistenzgrenzen) – Teil 1: Bestimmung der Fließ- und Ausrollgrenze
DIN 18122-2 Baugrund – Untersuchung von Bodenproben – Zustandsgrenzen
(Konsistenzgrenzen) – Teil 2: Bestimmung der Schrumpfgrenze
DIN 18128 Baugrund – Untersuchung von Bodenproben – Bestimmung des
Glühverlustes
DIN 18196 Erd- und Grundbau – Bodenklassifikation für bautechnische Zwecke
DIN 18916 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Sadike in saditvena dela
DIN 18917 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Trata in setvena dela
DIN 18918 Vegetationstechnik im Landschaftsbau – Ingenieurbiologische
Sicherungsbauweisen – Sicherungen durch Ansaaten, Bepflanzungen,
Bauweisen mit lebenden und nicht lebenden Stoffen und Bauteilen,
kombinierte Bauweisen
DIN 18920 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zaščita drevja, rastlinskih
sestojev in nasadov pri gradbenih posegih
DIN EN 12616 Sportböden – Bestimmung der Wasserinfiltrationsrate
DIN EN 13037 Bodenverbesserungsmittel und Kultursubstrate – Bestimmung des pH-
Wertes
DIN EN ISO 11274 Bodenheschaffenheit – Bestimmung des Wasserrückhaltevermögens –
Laborverfahren
DIN EN ISO 11276 Bodenbeschaffenheit – Bestimmung des Porenwasserdrucks –
Tensiometerverfahren
8
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
DIN EN ISO 17892-1 Geotechnische Erkundung und Untersuchung – Laborversuche an
Bodenproben – Teil 1: Bestimmung des Wassergehalts
DIN EN ISO 17892-4 Geotechnische Erkundung und Untersuchung – Laborversuche an
Bodenproben – Teil 4: Bestimmung der Korngrößenverteilung
Verordnung über die Verwertung von Bioabfällen auf landwirtschaftlich, forstwirtschaftlich und
gärtnerisch genutzten Böden (Bioabfallverordnung – BioAbfV)
Bundes-Bodenschutz- und Altlastenverordnung (BBodSchV)
Verordnung über das Inverkehrbringen von Düngemitteln, Bodenhilfsstoffen, Kultursubstraten und
Pflanzenhilfsmitteln (Düngemittelverordnung – DiiMVJ)
Pflanzenschutzgesetz (PflSchG)
Qualitätsanforderungen und Anwendungsempfehlungen für organische Mulchstoffe und Komposte im
1)
Landschaftsbau
2)
TL Geok E-StB, Technische Lieferbedingungen für Geokunststoffe im Erdbau des Straßenbaues
3)
VDLUFA Methodenbuch Band 1 Die Untersuchung von Böden (1991)
3 Izrazi in definicije
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi.
3.1
nasad (nem. Vegetationsfläche)
površina, zasajena z različnimi vrstami rastlin, ali za tak namen predvidena površina
3.2
utrjen nasad (nem. belastbare Vegetationsfläche)
površina, namenjena izvajanju različnih dejavnosti, ker je utrjena in zasajena tako, da brez škode
prenese statične ali dinamične obremenitve
OPOMBA 1: Dinamične obremenitve nastajajo na primer pri hoji, igri ali vožnji.
3.3
rastni sloj (nem. Vegetationstragschicht)
RS
zgornji sloj tal iz živice, mrtvice za potrebe izvedbe zasaditev, ali substrata
OPOMBA 1: Rastni sloj je zaradi svoje sestave in značilnosti primeren za saditev rastlin.
OPOMBA 2: Skupaj z mrtvico za potrebe izvedbe zasaditev je rastni sloj v skladu z zakonom Bundes-Bodenschutzgesetz
(Zvezni zakon o zaščiti tal) tisti sloj tal, v katerem se lahko razvije in razraste koreninski sistem.
3.4
kos rastlinskega pokrova (nem. Vegetationsstück)
iz naravnega okolja pridobljen (izkopan) del rastlinske združbe, ki je namenjen presaditvi, skupaj s
prekoreninjenim delom tal
3.5
živica (nem. Oberboden)
zgornji, humozni del naravnih tal, ki je nastal kot rezultat fizikalnih, kemičnih in bioloških procesov
1)
Na voljo pri: Forschungsgesellschaft Landschaftsentwicklung Landschaftsbau e. V. — FLL, Friedensplatz 4, 53111 Bonn.
2)
Na voljo pri: Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen (FGSV).
3)
Na voljo pri: VDLUFA - Verband Deutscher Landwirtschaftlicher Untersuchungs- und Forschungsanstalten e. V., c/o LUFA
Speyer, Obere Langgasse 40, 67346 Speyer.
9
---------------------- Page: 9 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
OPOMBA 1: Debelina intenzivno humoznega dela naravnih tal praviloma znaša 20 do 30 cm, izjemoma 1 do 50 cm.
OPOMBA 2: Živica je posebej primerna za izvedbo zasaditev. Vsebuje korenine in semena za rastišče značilnih rastlin in po
možnosti snovi antropogenega izvora.
3.6
mrtvica za potrebe izvedbe zasaditev (Unterboden für vegetationstechnische Zwecke)
UMV
mrtvica, ki je primerna za izvedbo zasaditve. Je naravna, vdela se pod rastni sloj ali kot rastni sloj
OPOMBA 1: Skupaj z rastnim slojem je mrtvica za potrebe izvedbe zasaditev v skladu z zakonom Bundes-
Bodenschutzgesetz (Zvezni zakon o zaščiti tal) tisti sloj tal, v katerem se lahko razvije in razraste koreninski
sistem.
OPOMBA 2: Mrtvico, ki ni namenjena za izvedbo zasaditev, v skladu z ATV DIN 18300 imenujemo tla.
OPOMBA 3: Mrtvica v obliki zemljine ali kamnine, ki ni nastala s preperevanjem kamninske osnove ali sedimentov, je v
pedologiji imenovana "podlaga" ali "osnovni material za razvoj tal".
3.7
grobi planum (nem. Planum)
tehnično obdelana zaključna površina spodnjega ustroja, ki se izdela tako, da ima določen nagib za
odvodnjavanje, višinsko koto in predpisano ravnost
3.8
fini planum (nem. Feinplanum)
zaključna tehnično obdelana površina rastnega sloja, ki se izdela tako, da ima določen nagib za
odvodnjavanje, višinsko koto in predpisano ravnost
3.9
vodoprepustnost tal (nem. Wasserdurchlässigkeit)
lastnost tal, da skozi talni sloj v določenem času steče določena količina vode
3.10
substrat (nem. Substrat)
umetno izdelana zemljina
3.11
tla (nem. Boden)
skupni pojem za živico in mrtvico
OPOMBA 1: Pojem tla prav tako obsega tudi talni material (dobavljena tla in tla, ki jih je treba odpeljati) v skladu s prvo točko
2. člena uredbe Bundes-Bodenschutz- und Altlastenverordnung (BBodSchV).
3.12
vmesna ozelenitev (nem. Zwischenbegrünung)
setev na talnih nasipih in na območjih načrtovanih nasadov za zaščito pred erozijo, vlažnimi tlemi,
nezaželeno zarastjo ter za stabilizacijo in izboljšanje strukture tal
4 Zahteve zaščite tal
Ta standard konkretizira zahteve zaščite tal pri zemeljskih delih za potrebe izvedbe zasaditve.
Smernice za varčno in neškodljivo ravnanje s tlemi so na primer:
– načrtovanje časa gradnje ob upoštevanju vremenskih razmer v določenem letnem času z
zadostnimi blažilnimi obdobji,
– izvajanje zemeljskih del samo ob primerno vlažnih tleh, gradbena dela je treba po potrebi prekiniti,
– površine, v katere se posega, morajo biti čim manjše, ob upoštevanju zadostnih površin za delo,
gibanje in skladiščenje,
10
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST DIN 18915 : 2019
– preprečevanje mešanja različnega talnega materiala,
– tlem neškodljivo načrtovanje gradbenih cest, opreme gradbišča, posebnih konstrukcij, skladiščnih
in odlagalnih površin,
– uporaba zemeljskega materiala za izravnavo mas na gradbišču,
– neposredna vdelava ima prednost pred vmesnim skladiščenjem,
– čim manj vožnje po živici in mrtvici ter čim manj obremenjevanja obeh.
5 Predhodne raziskave
5.1 Splošno
Za določitev potrebnih izvedbenih postopkov pri ravnanju s tlemi je treba v okviru predhodnih raziskav
določiti značilne vrednosti tal skladno s točkami 5.2 do 5.6. Glede na zahteve posameznega primera
je treba opredeliti, ali je treba dodatno določiti vodoprepustnost tal skladno s točko 5.7.
Namen predhodnih raziskav je določiti, v kolikšnem obsegu lahko obdelovanje občasno ali trajno moti
živico in mrtvico ter kakšne ukrepe je treba sprejeti za preprečitev ali zmanjšanje škode.
V okviru ocene ustreznosti, ki se nanaša na uporabnost rastlin, je treba razjasniti, ali lastnosti tal
ustrezajo predvidenemu izboru in rabi rastlin ali pa bi jih bilo treba prilagoditi.
5.2 Tekstura tal
Tekstura govori o fizikalnih lastnostih tal in o klasifikaciji tal v skupine, kot so opisane v točki 6.
Na tej podlagi je mogoče oceniti, kakšne bodo omejitve pri zemeljskih delih in v poteku gradnje.
Preverjanje teksture tal se izvede v skladu z DIN EN ISO 17892-4.
5.3 Meje konsistence
Količina vode v tleh določa plastične lastnosti tal in s tem njihovo konsistenco. Konsistenca tal odloča
o tem, na kakšen način jih lahko obdelujemo. Posledica obdelovanja premokrih tal je poškodovanje
talnih por. Škodo je mogoče popraviti le z velikimi napori in stroški. Poškodovanje talnih por, še
posebej, če se spremeni tudi vodoprepustnost tal, vpliva na vsebnost vode in zraka v tleh in biološko
aktivnost tal ter hkrati zavira razvoj in razrast koreninskega sistema.
Določitev mej konsistence poteka po DIN 18122-1 in DIN 18122-2.
Če je treba preveriti tudi primernost za obdelovanje in vožnjo skladno s točko 7.3.1, postopek c), je
treba določiti še krivuljo zadrževanja vode (krivulja sile vpijanja/vsebnosti vode, krivulja pF/WG) po
DIN EN ISO 11274.
5.4 Vsebnost organskih snovi
Med organske snovi se v tem standardu štejejo vsi v tleh prisotni organski deli; sem sodijo korenine,
ostanki rastlin in humus.
Tako kot mineralni delci tudi organske snovi vplivajo na p
...
SLOVENSKI oSIST DIN 18915
STANDARD
marec 2019
Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela
Vegetation technology in landscaping – Soil working
Technologie de végétation dans l'architecture de paysage –
Travaux d'excavation du sol
Vegetationstechnik im Landschaftsbau – Bodenarbeiten
Referenčna oznaka
ICS 65.020.40; 93.020 oSIST DIN 18915:2019 (sl)
Nadaljevanje na straneh od 2 do 39
© 2019-03. Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
---------------------- Page: 1 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
NACIONALNI UVOD
Standard SIST DIN 18915 (sl), Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela, 2019,
ima status slovenskega standarda in je enakovreden nemškemu standardu DIN 18915 (de),
Vegetationstechnik im Landschaftsbau – Bodenarbeiten, 2018-06.
NACIONALNI PREDGOVOR
Nemški standard DIN 18915:2018 je pripravil delovni odbor NA 005-01-13 AA "Urejanje zunanjih
površin" v okviru tehničnega odbora DIN za standarde v gradbeništvu. Slovenski standard SIST DIN
18915:2019 je prevod besedila nemškega standarda DIN 18915:2018. V primeru spora glede besedila
slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen izvirni standard v nemškem jeziku. Slovenski
standard je pripravila strateška delovna skupina za urejanje zelenih površin pod okriljem Zbornice za
arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Odločitev za privzem tega standarda je …………. sprejel Strokovni svet SIST za splošno področje.
ZVEZE S STANDARDI
S privzemom tega nemškega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST DIN 18916:2019 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Sadike in saditvena dela
SIST DIN 18917:2019 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Trata in setvena dela
SIST DIN 18919:2019 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Vzdrževalna dela v fazi
razvoja in pri oskrbi zasaditev (začetno in redno vzdrževanje)
SIST DIN 18920:2019 (sl) Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zaščita drevja, rastlinskih
sestojev in nasadov pri gradbenih posegih
SIST ISO 10390:2006 (en) Kakovost tal – Določanje pH
SKLICEVANJE NA NORMATIVNE DOKUMENTE
S privzemom tega standarda je treba zakonska določila, ki so navedena v izvirniku, zamenjati z
veljavnimi slovenskimi zakonskimi določili:
a) Glede gnojenja in uporabe komposta je treba uporabiti Uredbo o predelavi biološko razgradljivih
odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13, 56/15 in 56/18) ter Uredbo
o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list
RS, št. 39/10).
b) Glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zaščito rastlin je treba uporabiti Pravilnik o pravilni
uporabi fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 71/14 in 28/18).
c) Glede načrtovanja in izvedbe vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine
zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal je treba uporabiti Uredbo o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08 in 61/11).
d) Glede uporabe gnojil je treba uporabiti Zakon o mineralnih gnojilih (ZminG-1, Uradni list RS, št.
29/06) in Pravilnik o kakovosti mineralnih gnojil (Uradni list RS, št. 105/06).
e) Glede pridobivanja rastlin z naravnih rastišč je treba upoštevati Uredbo o zavarovanih prosto
živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14) in Uredbo o
posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07,
43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 39/13 – odl. US, 3/14, 21/16 in 47/18).
2
---------------------- Page: 2 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
Pri uporabi standarda je priporočljivo upoštevati tudi drugo strokovno literaturo:
– Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
2010)
– Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1: 250 000 (Grčman H. et al. 2015 – Evropska komisija,
Skupni raziskovalni center (JRC)
– Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč (Geodetska uprava RS, 1. 6. 2008)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda DIN 18915:2018-06
PREDHODNA IZDAJA
– SIST DIN 18915:2013, Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “nemški standard”, v SIST DIN 18915:2019
to pomeni “slovenski standard”.
– Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Nemški izrazi v besedilu imajo v slovenskem prevodu naslednji pomen:
Oberboden – živica (humozne plasti tal)
Unterboden – mrtvica (mineralne plasti tal)
Korngrößenverteilung – tekstura tal (zrnavost) – sestava finega dela tal (< 2 mm) glede peska,
melja in gline
3
---------------------- Page: 3 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
VSEBINA Stran
Predgovor . 6
1 Področje uporabe . 8
2 Zveza s standardi . 8
3 Izrazi in definicije . 9
4 Zahteve zaščite tal .10
5 Predhodne raziskave .11
5.1 Splošno .11
5.2 Tekstura tal .11
5.3 Meje konsistence .11
5.4 Vsebnost organskih snovi .11
5.5 Reakcija tal .12
5.6 Zaloga in razpoložljivost hranilnih snovi .12
5.7 Vodoprepustnost tal .12
6 Zahteve . 12
6.1 Vrste tal .12
6.1.1 Splošno .12
6.1.2 Živica .14
6.1.3 Mrtvica .14
6.2 Snovi za izboljšavo tal .14
6.2.1 Splošno .14
6.2.2 Organske snovi .14
6.2.3 Mineralne snovi .14
6.3 Gnojila .14
6.4 Semena za predhodni nasad in vmesno ozelenitev .15
6.5 Materiali za izvedbo drenaže .15
6.6 Geotekstilije .15
6.7 Substrati .15
7 Zavarovanje in ureditev rastnih slojev .15
7.1 Splošno .15
7.2 Preddela .15
7.2.1 Zaščita drevja, rastlinskih sestojev in nasadov .15
7.2.2 Posegi za uravnavanje talne vlažnosti .15
7.2.3 Odstranitev škodljivih snovi ter zamenjava onesnaženih in neustreznih tal .15
7.2.4 Ravnanje z obstoječo zasaditvijo .15
7.3 Obdelava tal .16
7.3.1 Mejne vrednosti primernosti tal za obdelovanje in vožnjo .16
7.3.2 Vozne poti in druge površine .20
7.3.3 Izkop zemlje .20
7.3.4 Prevoz in skladiščenje izkopane zemlje .21
4
---------------------- Page: 4 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
7.3.5 Grobi planum .21
7.3.6 Rahljanje zbitosti tal, ki ni naravna .21
7.3.7 Rahljanje za povezanje .22
7.3.8 Nasutje .22
7.3.9 Vmesna ozelenitev za utrjevanje površine .23
8 Priprava ustrezne strukture tal .23
8.1 Splošno .23
8.2 Obseg izvedbenih postopkov .23
8.2.1 Splošno .23
8.2.2 Obdelava tal .24
8.2.3 Izboljšava tal .24
8.2.4 Vmesna ozelenitev za pripravo ustrezne strukture tal .24
9 Ukrepi za obnovo vegetacije .24
Dodatek A (normativni): Merila za oceno lastnosti tal pri izkopu, skladiščenju, nasutju in vdelavi .25
Dodatek B (normativni): Indikatorske rastline za oceno lastnosti tal .26
B.1 Splošno .26
B.2 Rastline, ki kažejo na zbitost tal ali stoječo vlago .26
B.3 Indikatorske rastline, ki kažejo na kislost tal .27
B.3.1 Splošno .27
B.3.2 Indikatorske rastline, ki kažejo na močno kisla tla .27
B.3.3 Indikatorske rastline, ki kažejo na zmerno kisla tla .27
B.3.4 Indikatorske rastline, ki kažejo na rahlo kisla do nevtralna tla .28
B.3.5 Indikatorske rastline, ki kažejo na nevtralna do rahlo alkalna tla .28
B.4 Indikatorske rastline, ki kažejo na zalogo hranilnih snovi v tleh .28
B.4.1 Indikatorske rastline, ki kažejo na s hranili revna in pogosto tudi zakisana njivska tla .28
B.4.2 Indikatorske rastline, ki kažejo na s hranili revna in pogosto tudi zakisana neobdelana
tla v ledini .29
B.4.3 Indikatorske rastline, ki kažejo na tla, bogata s hranilnimi snovmi, posebno dušikom .29
Dodatek C (normativni): Razvrstitev tipov tal po standardu DIN 4220 k tipom tal po standardu
DIN EN ISO 14688-1 .30
Dodatek D (normativni): Razvrstitev tipov tal po standardu DIN 4220 k talnim skupinam
po DIN 18196 .32
Dodatek E (normativni): Izbrane lastnosti rastlinskih vrst, ki so posebej primerne za ozelenitev
nasipov, rahljanje in izboljšanje strukture ter vožnjo in hojo .34
Literatura . 39
5
---------------------- Page: 5 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
Predgovor
Ta standard je pripravil delovni odbor NA 005-01-13 AA "Urejanje zunanjih površin" v okviru
tehničnega odbora DIN za standarde v gradbeništvu.
Zaradi sprememb na področju uporabe standardov ATV DIN 18300 in ATV DIN 18320 se izvedbeni
postopki v povezavi z živico in tlemi za potrebe izvedbe zasaditev razporedijo samo še k delom za
urejanje zelenih površin po ATV DIN 18320. Zato se je pojavila potreba, da bi bili v standardu DIN
18915 ob tipičnih vrtnarskih izvedbenih postopkih urejeni tudi vsi tisti izvedbeni postopki, ki so
povezani z živico in poznejšo ozelenitvijo. Zato so zdaj tukaj upoštevana tudi "težka" zemeljska dela,
na primer gradnja cevovoda, gradnja cest, električni vodi.
Dodatni cilj pregleda standarda je izvedba zahtev uredbe Bundes-Bodenschutz- und
Altlastenverordnung (BBodSchV) (nemška Zvezna uredba o zaščiti tal in onesnaženih območjih) za
področje uporabe tega standarda v gradbeni praksi. Zato sta delovni odbor NA 005-01-13 AA
"Urejanje zunanjih površin" v okviru tehničnega odbora DIN za standarde v gradbeništvu (NABau) in
delovna skupina NA 119-01-02-03-05 AK "Zaščita tal med gradbenimi deli" pododbora NA 119-01-02-
03 UA "Ocena lokacije" v tehničnem odboru DIN za področje voda (NAW) v tesnem sodelovanju
medsebojno uskladila vsebine.
Opozoriti je treba na možnost, da so posamezni deli tega dokumenta lahko predmet patentnih pravic.
DIN ne prevzema odgovornosti za identifikacijo katerihkoli ali vseh takih patentnih pravic.
Spremembe
V primerjavi z DIN 18915:2002-08 so bile izvedene naslednje spremembe:
a) razširjeno je področje uporabe;
b) zveze s standardi so dopolnjene in posodobljene;
c) vključena je nova točka 4 "Zahteve zaščite tal";
d) v točki 5 je dodano pojasnilo o obsegu predhodnih raziskav;
e) v preglednici 1 so talne skupine prilagojene standardu DIN 18196;
f) v preglednici 1 so velikosti zrn prilagojene standardnim sitom;
g) talne skupine so natančneje razvrščene po hierarhičnem sistemu v šest oziroma 13 talnih skupin;
h) točka 7.3 "Obdelava tal" je temeljito predelana;
i) nova je preglednica 2: Mejne vrednosti primernosti mešanih in drobno zrnatih tal za obdelovanje
in vožnjo;
j) nova je slika 1: Nomogram za določitev največjega dovoljenega pritiska strojev na tla na stičnih
površinah v konsistenčnem območju ko3;
k) točka 7.3.4 "Prevoz in skladiščenje izkopane zemlje" je temeljito predelano;
l) nova je slika 2: Prikaz talnih plasti za potrebe izvedbe zasaditev;
m) nova je točka 8 "Priprava delujoče strukture tal";
n) nova je točka 9 "Ukrepi za obnovo vegetacije";
o) nov je dodatek A (normativni): "Merila za oceno lastnosti tal pri izkopu, skladiščenju, nasutju in
vdelavi";
p) predelan je dodatek B (informativni): "Indikatorske rastline za oceno lastnosti tal";
q) nov je dodatek C (informativni): "Razvrstitev tipov tal po DIN 4220 k tipom tal po DIN EN ISO
14688-1";
6
---------------------- Page: 6 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
r) nov je dodatek D (informativni): "Razvrstitev tipov tal po DIN 4220 k talnim skupinam po DIN
18196";
s) nov je dodatek E (informativni): "Izbrane lastnosti rastlinskih vrst, ki so posebej primerne za
ozelenitev nasipov, rahljanje in izboljšanje strukture ter vožnjo in hojo".
Predhodne izdaje
DIN 18915-3: 1973-10,
DIN 18915-1: 1973-11
DIN 18915-2: 1973-11
DIN 18915: 1990-09, 2002-08
7
---------------------- Page: 7 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zemeljska dela
1 Področje uporabe
Ta standard velja za vsa zemeljska dela, pri katerih je treba ohraniti ali vzpostaviti naravne funkcije tal.
Velja tudi pri gradbenih in vzdrževalnih delih, ko je treba živico ali mrtvico za potrebe izvedbe
zasaditev odstraniti, skladiščiti, se po njej voziti, nasuti, izboljšati in na njej obnoviti vegetacijo.
Ne velja za rastni sloj trave za športne površine po DIN 18035-4.
OPOMBA: Pri gradbenih delih s spremljajočo zaščito tal se bo ta standard v prihodnje uporabljal skupaj s standardom DIN
19639, Baubegleitender Bodenschutz (Zaščita tal med gradbenimi deli), ki je v pripravi.
2 Zveza s standardi
Za uporabo tega standarda so, delno ali v celoti, nujno potrebni spodaj navedeni referenčni dokumenti.
Pri datiranih sklicevanjih se uporablja le navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja
zadnja izdaja publikacije (vključno z dopolnili).
DIN 1185 (vsi deli) Dränung – Regelung des Bodenwasser-Haushaltes durch Rohrdränung und
Unterbodenmelioration
DIN 18035-3 Sportplätze – Teil 3: Entwässerung
DIN 18035-4 Sportplätze – Teil 4: Rasenflächen
DIN 18121-2 Baugrund – Untersuchung von Bodenproben – Wassergehalt – Teil 2:
Bestimmung durch Schnellverfahren
DIN 18122-1 Baugrund – Untersuchung von Bodenproben – Zustandsgrenzen
(Konsistenzgrenzen) – Teil 1: Bestimmung der Fließ- und Ausrollgrenze
DIN 18122-2 Baugrund – Untersuchung von Bodenproben – Zustandsgrenzen
(Konsistenzgrenzen) – Teil 2: Bestimmung der Schrumpfgrenze
DIN 18128 Baugrund – Untersuchung von Bodenproben – Bestimmung des
Glühverlustes
DIN 18196 Erd- und Grundbau – Bodenklassifikation für bautechnische Zwecke
DIN 18916 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Sadike in saditvena dela
DIN 18917 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Trata in setvena dela
DIN 18918 Vegetationstechnik im Landschaftsbau – Ingenieurbiologische
Sicherungsbauweisen – Sicherungen durch Ansaaten, Bepflanzungen,
Bauweisen mit lebenden und nicht lebenden Stoffen und Bauteilen,
kombinierte Bauweisen
DIN 18920 Uporaba rastlin pri urejanju zelenih površin – Zaščita drevja, rastlinskih
sestojev in nasadov pri gradbenih posegih
DIN EN 12616 Sportböden – Bestimmung der Wasserinfiltrationsrate
DIN EN 13037 Bodenverbesserungsmittel und Kultursubstrate – Bestimmung des pH-
Wertes
DIN EN ISO 11274 Bodenheschaffenheit – Bestimmung des Wasserrückhaltevermögens –
Laborverfahren
DIN EN ISO 11276 Bodenbeschaffenheit – Bestimmung des Porenwasserdrucks –
Tensiometerverfahren
8
---------------------- Page: 8 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
DIN EN ISO 17892-1 Geotechnische Erkundung und Untersuchung – Laborversuche an
Bodenproben – Teil 1: Bestimmung des Wassergehalts
DIN EN ISO 17892-4 Geotechnische Erkundung und Untersuchung – Laborversuche an
Bodenproben – Teil 4: Bestimmung der Korngrößenverteilung
Verordnung über die Verwertung von Bioabfällen auf landwirtschaftlich, forstwirtschaftlich und
gärtnerisch genutzten Böden (Bioabfallverordnung – BioAbfV)
Bundes-Bodenschutz- und Altlastenverordnung (BBodSchV)
Verordnung über das Inverkehrbringen von Düngemitteln, Bodenhilfsstoffen, Kultursubstraten und
Pflanzenhilfsmitteln (Düngemittelverordnung – DiiMVJ)
Pflanzenschutzgesetz (PflSchG)
Qualitätsanforderungen und Anwendungsempfehlungen für organische Mulchstoffe und Komposte im
1)
Landschaftsbau
2)
TL Geok E-StB, Technische Lieferbedingungen für Geokunststoffe im Erdbau des Straßenbaues
3)
VDLUFA Methodenbuch Band 1 Die Untersuchung von Böden (1991)
3 Izrazi in definicije
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi.
3.1
nasad (nem. Vegetationsfläche)
površina, zasajena z različnimi vrstami rastlin, ali za tak namen predvidena površina
3.2
utrjen nasad (nem. belastbare Vegetationsfläche)
površina, namenjena izvajanju različnih dejavnosti, ker je utrjena in zasajena tako, da brez škode
prenese statične ali dinamične obremenitve
OPOMBA 1: Dinamične obremenitve nastajajo na primer pri hoji, igri ali vožnji.
3.3
rastni sloj (nem. Vegetationstragschicht)
RS
zgornji sloj tal iz živice, mrtvice za potrebe izvedbe zasaditev, ali substrata
OPOMBA 1: Rastni sloj je zaradi svoje sestave in značilnosti primeren za saditev rastlin.
OPOMBA 2: Skupaj z mrtvico za potrebe izvedbe zasaditev je rastni sloj v skladu z zakonom Bundes-Bodenschutzgesetz
(Zvezni zakon o zaščiti tal) tisti sloj tal, v katerem se lahko razvije in razraste koreninski sistem.
3.4
kos rastlinskega pokrova (nem. Vegetationsstück)
iz naravnega okolja pridobljen (izkopan) del rastlinske združbe, ki je namenjen presaditvi, skupaj s
prekoreninjenim delom tal
3.5
živica (nem. Oberboden)
zgornji, humozni del naravnih tal, ki je nastal kot rezultat fizikalnih, kemičnih in bioloških procesov
1)
Na voljo pri: Forschungsgesellschaft Landschaftsentwicklung Landschaftsbau e. V. — FLL, Friedensplatz 4, 53111 Bonn.
2)
Na voljo pri: Forschungsgesellschaft für Straßen- und Verkehrswesen (FGSV).
3)
Na voljo pri: VDLUFA - Verband Deutscher Landwirtschaftlicher Untersuchungs- und Forschungsanstalten e. V., c/o LUFA
Speyer, Obere Langgasse 40, 67346 Speyer.
9
---------------------- Page: 9 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
OPOMBA 1: Debelina intenzivno humoznega dela naravnih tal praviloma znaša 20 do 30 cm, izjemoma 1 do 50 cm.
OPOMBA 2: Živica je posebej primerna za izvedbo zasaditev. Vsebuje korenine in semena za rastišče značilnih rastlin in po
možnosti snovi antropogenega izvora.
3.6
mrtvica za potrebe izvedbe zasaditev (Unterboden für vegetationstechnische Zwecke)
UMV
mrtvica, ki je primerna za izvedbo zasaditve. Je naravna, vdela se pod rastni sloj ali kot rastni sloj
OPOMBA 1: Skupaj z rastnim slojem je mrtvica za potrebe izvedbe zasaditev v skladu z zakonom Bundes-
Bodenschutzgesetz (Zvezni zakon o zaščiti tal) tisti sloj tal, v katerem se lahko razvije in razraste koreninski
sistem.
OPOMBA 2: Mrtvico, ki ni namenjena za izvedbo zasaditev, v skladu z ATV DIN 18300 imenujemo tla.
OPOMBA 3: Mrtvica v obliki zemljine ali kamnine, ki ni nastala s preperevanjem kamninske osnove ali sedimentov, je v
pedologiji imenovana "podlaga" ali "osnovni material za razvoj tal".
3.7
grobi planum (nem. Planum)
tehnično obdelana zaključna površina spodnjega ustroja, ki se izdela tako, da ima določen nagib za
odvodnjavanje, višinsko koto in predpisano ravnost
3.8
fini planum (nem. Feinplanum)
zaključna tehnično obdelana površina rastnega sloja, ki se izdela tako, da ima določen nagib za
odvodnjavanje, višinsko koto in predpisano ravnost
3.9
vodoprepustnost tal (nem. Wasserdurchlässigkeit)
lastnost tal, da skozi talni sloj v določenem času steče določena količina vode
3.10
substrat (nem. Substrat)
umetno izdelana zemljina
3.11
tla (nem. Boden)
skupni pojem za živico in mrtvico
OPOMBA 1: Pojem tla prav tako obsega tudi talni material (dobavljena tla in tla, ki jih je treba odpeljati) v skladu s prvo točko
2. člena uredbe Bundes-Bodenschutz- und Altlastenverordnung (BBodSchV).
3.12
vmesna ozelenitev (nem. Zwischenbegrünung)
setev na talnih nasipih in na območjih načrtovanih nasadov za zaščito pred erozijo, vlažnimi tlemi,
nezaželeno zarastjo ter za stabilizacijo in izboljšanje strukture tal
4 Zahteve zaščite tal
Ta standard konkretizira zahteve zaščite tal pri zemeljskih delih za potrebe izvedbe zasaditve.
Smernice za varčno in neškodljivo ravnanje s tlemi so na primer:
– načrtovanje časa gradnje ob upoštevanju vremenskih razmer v določenem letnem času z
zadostnimi blažilnimi obdobji,
– izvajanje zemeljskih del samo ob primerno vlažnih tleh, gradbena dela je treba po potrebi prekiniti,
– površine, v katere se posega, morajo biti čim manjše, ob upoštevanju zadostnih površin za delo,
gibanje in skladiščenje,
10
---------------------- Page: 10 ----------------------
oSIST DIN 18915 : 2019
– preprečevanje mešanja različnega talnega materiala,
– tlem neškodljivo načrtovanje gradbenih cest, opreme gradbišča, posebnih konstrukcij, skladiščnih
in odlagalnih površin,
– uporaba zemeljskega materiala za izravnavo mas na gradbišču,
– neposredna vdelava ima prednost pred vmesnim skladiščenjem,
– čim manj vožnje po živici in mrtvici ter čim manj obremenjevanja obeh.
5 Predhodne raziskave
5.1 Splošno
Za določitev potrebnih izvedbenih postopkov pri ravnanju s tlemi je treba v okviru predhodnih raziskav
določiti značilne vrednosti tal skladno s točkami 5.2 do 5.6. Glede na zahteve posameznega primera
je treba opredeliti, ali je treba dodatno določiti vodoprepustnost tal skladno s točko 5.7.
Namen predhodnih raziskav je določiti, v kolikšnem obsegu lahko obdelovanje občasno ali trajno moti
živico in mrtvico ter kakšne ukrepe je treba sprejeti za preprečitev ali zmanjšanje škode.
V okviru ocene ustreznosti, ki se nanaša na uporabnost rastlin, je treba razjasniti, ali lastnosti tal
ustrezajo predvidenemu izboru in rabi rastlin ali pa bi jih bilo treba prilagoditi.
5.2 Tekstura tal
Tekstura govori o fizikalnih lastnostih tal in o klasifikaciji tal v skupine, kot so opisane v točki 6.
Na tej podlagi je mogoče oceniti, kakšne bodo omejitve pri zemeljskih delih in v poteku gradnje.
Preverjanje teksture tal se izvede v skladu z DIN EN ISO 17892-4.
5.3 Meje konsistence
Količina vode v tleh določa plastične lastnosti tal in s tem njihovo konsistenco. Konsistenca tal odloča
o tem, na kakšen način jih lahko obdelujemo. Posledica obdelovanja premokrih tal je poškodovanje
talnih por. Škodo je mogoče popraviti le z velikimi napori in stroški. Poškodovanje talnih por, še
posebej, če se spremeni tudi vodoprepustnost tal, vpliva na vsebnost vode in zraka v tleh in biološko
aktivnost tal ter hkrati zavira razvoj in razrast koreninskega sistema.
Določitev mej konsistence poteka po DIN 18122-1 in DIN 18122-2.
Če je treba preveriti tudi primernost za obdelovanje in vožnjo skladno s točko 7.3.1, postopek c), je
treba določiti še krivuljo zadrževanja vode (krivulja sile vpijanja/vsebnosti vode, krivulja pF/WG) po
DIN EN ISO 11274.
5.4 Vsebnost organskih snovi
Med organske snovi se v tem standardu štejejo vsi v tleh prisotni organski deli; sem sodijo korenine,
ostanki rastlin in humus.
Tako kot mineralni delci tudi organske snovi vplivajo na plastične lastnosti tal in na njihovo sposobnost
zadrževanja vode.
Vsebnost organskih snovi se preveri po DIN 18128.
11
---------------------- Pa
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.