SIST EN 1991-1-5:2004
(Main)Eurocode 1: Actions on structures - Part 1-5: General actions - Thermal actions
Eurocode 1: Actions on structures - Part 1-5: General actions - Thermal actions
(1) EN 1991-1-5 gives principles and rules for calculating thermal actions on buildings, bridges and other structures including their structural elements. Principles needed for cladding and other appendages of buildings are also provided.
(2) This Part describes the changes in the temperature of structural elements. Characteristic values of thermal actions are presented for use in the design of structures which are exposed to daily and seasonal climatic changes. Structures not so exposed may not need to be considered for thermal actions.
(3) Structures in which thermal actions are mainly a function of their use (e.g. cooling towers, silos, tanks, warm and cold storage facilities, hot and cold services etc) are treated in Section 7. Chimneys are treated in EN 13084-1.
Eurocode 1: Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-5: Allgemeine Einwirkungen - Temperatureinwirkungen
Eurocode 1: - Actions sur les structures - Partie 1-5: Actions générales - Actions thermiques
(1) L'EN 1991-1-5 donne des principes et des regles de calcul des actions thermiques agissant sur les bâtiments, les ponts et autres structures, y compris sur leurs éléments structuraux. Il fournit également les principes relatifs aux revetements extérieurs et autres éléments annexes des bâtiments.
(2) La présente Partie décrit les variations de température des éléments structuraux. Elle donne des valeurs caractéristiques des actions thermiques utilisables pour le dimensionnement des structures exposées a des variations climatiques journalieres et saisonnieres. L'étude des actions thermiques n'est pas nécessaire pour les structures non exposées.
(3) Les structures pour lesquelles les actions thermiques dépendent principalement de leur utilisation (par exemple, tours de refroidissement, silos, réservoirs, installations de stockage d'eau chaude et froide, services de distribution d'eau chaude et froide, etc.) sont traitées dans la Section 7. Les cheminées sont traitées dans l'EN 13084-1.
Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije - 1-5. del: Splošni vplivi – Toplotni vplivi
(1) EN 1991-1-5 podaja načela in pravila za račun toplotnih vplivov na stavbe, mostove in druge konstrukcije ter na njihove elemente. Vsebuje tudi načela za obloge in druge sestavine stavb.
(2) Ta del standarda opisuje spremembe temperature konstrukcijskih elementov. Predstavljene so
karakteristične vrednosti toplotnih vplivov za projektiranje konstrukcij, ki so izpostavljene dnevnim in sezonskim podnebnim spremembam. Pri konstrukcijah, ki takim vplivom niso izpostavljene, ni nujno treba upoštevati toplotnih vplivov.
(3) Konstrukcije, pri katerih so toplotni vplivi posledica njihove uporabe (npr. hladilni stolpi, silosi, vsebniki, topla in hladna skladišča, ogrevalne in hladilne komore itd.), so obravnavane v 7. poglavju. Dimniki so obravnavani v EN 13084-1.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Eurocode 1: Actions on structures - Part 1-5: General actions - Thermal actionsEurocode 1: Vplivi na konstrukcije - 1-5. del: Splošni vplivi – Toplotni vpliviEurocode 1: - Actions sur les structures - Partie 1-5: Actions générales - Actions thermiquesEurocode 1: Einwirkungen auf Tragwerke - Teil 1-5: Allgemeine Einwirkungen - TemperatureinwirkungenTa slovenski standard je istoveten z:EN 1991-1-5:2003SIST EN 1991-1-5:2004en91.010.30Technical aspectsICS:SLOVENSKI
STANDARDSIST EN 1991-1-5:200401-september-2004
EUROPEAN STANDARDNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE NORMEN 1991-1-5November 2003ICS 91.010.30Supersedes ENV 1991-2-5:1997English versionEurocode 1: Actions on structures - Part 1-5: General actions -Thermal actionsEurocode 1: Actions sur les structures - Partie 1-5: Actionsgénérales – Actions thermiquesThis European Standard was approved by CEN on 18 September 2003.CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this EuropeanStandard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such nationalstandards may be obtained on application to the Management Centre or to any CEN member.This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translationunder the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the Management Centre has the same status as the officialversions.CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Czech Republic, Denmark, Finland, France, Germany, Greece,Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Portugal, Slovakia, Spain, Sweden, Switzerland and UnitedKingdom.EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATIONCOMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATIONEUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNGManagement Centre: rue de Stassart, 36
B-1050 Brussels© 2003 CENAll rights of exploitation in any form and by any means reservedworldwide for CEN national Members.Ref. No. EN 1991-1-5:2003 E
EN 1991-1-5: 2003 (E)2CONTENTS
PageFOREWORD.4BACKGROUND TO THE EUROCODE PROGRAMME.4STATUS AND FIELD OF APPLICATION OF EUROCODES.5NATIONAL STANDARDS IMPLEMENTING EUROCODES.6LINKS BETWEEN EUROCODES AND PRODUCT HARMONIZED TECHNICAL SPECIFICATIONS(ENS AND ETAS).6ADDITIONAL INFORMATION SPECIFIC TO EN 1991-1-5.6NATIONAL ANNEX FOR EN 1991-1-5.7SECTION 1GENERAL.81.1SCOPE.81.2NORMATIVE REFERENCES.81.3ASSUMPTIONS.81.4DISTINCTION BETWEEN PRINCIPLES AND APPLICATION RULES.91.5DEFINITIONS.91.6SYMBOLS.10SECTION 2CLASSIFICATION OF ACTIONS.13SECTION 3DESIGN SITUATIONS.14SECTION 4REPRESENTATION OF ACTIONS.15SECTION 5TEMPERATURE CHANGES IN BUILDINGS.165.1 GENERAL.165.2 DETERMINATION OF TEMPERATURES.165.3 DETERMINATION OF TEMPERATURE PROFILES.17SECTION 6TEMPERATURE CHANGES IN BRIDGES.196.1BRIDGE DECKS.196.1.1Bridge deck types.196.1.2 Consideration of thermal actions.196.1.3 Uniform temperature component.196.1.4Temperature difference components.236.1.5Simultaneity of uniform and temperature difference components.296.1.6Differences in the uniform temperature component between differentstructural elements.306.2BRIDGE PIERS.306.2.1Consideration of thermal actions.306.2.2Temperature differences.30SECTION 7TEMPERATURE CHANGES IN INDUSTRIAL CHIMNEYS,PIPELINES, SILOS, TANKS AND COOLING TOWERS.317.1GENERAL.317.2TEMPERATURE COMPONENTS.317.2.1Shade air temperature.317.2.2Flue gas, heated liquids and heated materials temperature.32
EN 1991-1-5: 2003 (E)37.2.3Element temperature.327.3CONSIDERATION OF TEMPERATURE COMPONENTS.327.4DETERMINATION OF TEMPERATURE COMPONENTS.327.5VALUES OF TEMPERATURE COMPONENTS (INDICATIVE VALUES).337.6SIMULTANEITY OF TEMPERATURE COMPONENTS.33ANNEX A (NORMATIVE)
ISOTHERMS OF NATIONAL MINIMUM AND MAXIMUMSHADE AIR TEMPERATURES.36A.1GENERAL.36A.2MAXIMUM AND MINIMUM SHADE AIR TEMPERATURE VALUES WITH AN ANNUALPROBABILITY OF BEING EXCEEDED P OTHER THAN 0,02.36ANNEX B (NORMATIVE)
TEMPERATURE DIFFERENCES FOR VARIOUSSURFACING DEPTHS.39ANNEX C (INFORMATIVE)
COEFFICIENTS OF LINEAR EXPANSION.42ANNEX D (INFORMATIVE)
TEMPERATURE PROFILES IN BUILDINGS ANDOTHER CONSTRUCTION WORKS.44BIBLIOGRAPHY.46
EN 1991-1-5: 2003 (E)4ForewordThis document (EN 1991-1-5) has been prepared by Technical CommitteeCEN/TC250 "Structural Eurocodes", the secretariat of which is held by BSI. This European Standard shall be given the status of a national standard, either bypublication of an identical text or by endorsement, at the latest by May 2004, andconflicting national standards shall be withdrawn at the latest by March 2010.Annexes A and B are normative. Annexes C and D are informative.This document supersedes ENV 1991-2-5:1997.According to the CEN/CENELEC Internal Regulations, the national standardsorganizations of the following countries are bound to implement this EuropeanStandard: Austria, Belgium, Czech Republic, Denmark, Finland, France, Germany,Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway,Portugal, Slovakia, Spain, Sweden, Switzerland and the United Kingdom.Background to the Eurocode ProgrammeIn 1975, the Commission of the European Communities decided on an actionprogramme in the field of construction, based on article 95 of the treaty. Theobjective of the programme was the elimination of technical obstacles to trade andthe harmonization of technical specifications.Within this action programme, the Commission took the initiative to establish a set ofharmonised technical rules for the design of construction works which, in a firststage, would serve as an alternative to the national rules in force in the MemberStates and, ultimately, would replace them.For fifteen years, the Commission, with the help of a Steering Committee withRepresentatives of Member States, conducted the development of the Eurocodesprogramme, which led to the first generation of European codes in the 1980's.In 1989, the Commission and the Member States of the EU and EFTA decided, onthe basis of an agreement between the Commission and CEN, to transfer thepreparation and the publication of the Eurocodes to CEN through a series ofmandates, in order to provide them with a future status of European Standard (EN).This links de facto the Eurocode with the provisions of all the Council's Directivesand/or Commission's Decisions dealing with European Standards (e.g. the CouncilDirective 89/106/EEC on construction products - CPD - and Council Directives93/37/EEC, 92/50/EEC and 89/440/EEC on public works and services and equivalentEFTA Directives initiated in pursuit of settings up the internal market).The Structural Eurocode programme comprises the following standards generallyconsisting of a number of Parts:
EN 1991-1-5: 2003 (E)5EN 1990Eurocode:Basis of Structural DesignEN 1991Eurocode 1:Actions on structuresEN 1992Eurocode 2:Design of concrete structuresEN 1993Eurocode 3:Design of steel structuresEN 1994Eurocode 4:Design of composite steel and concrete structuresEN 1995Eurocode 5:Design of timber structuresEN 1996Eurocode 6:Design of masonry structuresEN 1997Eurocode 7:Geotechnical designEN 1998Eurocode 8:Design of structures for earthquake resistanceEN 1999Eurocode 9:Design of aluminium alloy structuresEurocode standards recognize the responsibility of regulatory authorities in eachMember State and have safeguarded their right to determine values related toregulatory safety matters at national level where these continue to vary from State toState.Status and field of application of EurocodesThe Member States of the EU and EFTA recognize that Eurocodes serve asreference documents for the following purposes:– as a means of providing compliance of building and civil engineering works withthe essential requirements of Council Directive 89/106/EEC, particularly EssentialRequirement No1 - Mechanical resistance and stability - and EssentialRequirement No2 - Safety in case of fire;– as a basis for specifying contracts for construction works and related engineeringservices;– as a framework for drawing up harmonized technical specifications forconstruction products (ENs and ETAs)The Eurocodes, as far as they concern the construction works themselves, have adirect relationship with the Interpretative Documents referred to in Article 12 of theCPD, although they are of a different nature from harmonized product standards.Therefore, technical aspects arising from the Eurocodes work need to be adequatelyconsidered by CEN Technical Committees and/or EOTA Working Groups working onproduct standards with a view to achieving a full compatibility of these technicalspecifications with the Eurocodes.The Eurocode standards provide common structural design rules for everyday usefor the design of whole structures and component products of both a traditional andan innovative nature. Unusual forms of construction design conditions are notspecifically covered and additional expert consideration will be required by thedesigner in such cases.
EN 1991-1-5: 2003 (E)6National Standards implementing EurocodesThe National Standards implementing Eurocodes will comprise the full text of theEurocode (including any annexes), as published by CEN, which may be preceded bya National title page and National foreword, and may be followed by a National annex(informative).The National annex (informative) may only contain information on those parameterswhich are left open in the Eurocode for national choice, known as NationallyDetermined parameters, to be used for the design of buildings and civil engineeringworks to be constructed in the country concerned, i.e.:– values and/or classes where alternatives are given in the Eurocode,– values to be used where a symbol only is given in the Eurocode,– country specific data (geographical, climatic, etc.), e.g. snow map,– the procedure to be used where alternative procedures are given in the ENEurocode.It may also contain– decisions on the application of informative annexes,– references to non-contradictory complementary information to assist the user toapply the Eurocode.Links between Eurocodes and product harmonized technical specifications(ENs and ETAs)There is a need for consistency between the harmonized technical specifications forconstruction products and the technical rules for works. Furthermore, all theinformation accompanying the CE Marking of the construction products which refer toEurocodes should clearly mention which Nationally Determined Parameters havebeen taken into account.Additional information specific to EN 1991-1-5EN 1991-1-5 gives design guidance for thermal actions arising from climatic andoperational conditions on buildings and civil engineering works.Information on thermal actions induced by fire is given in EN 1991-1-2. EN 1991-1-5 is intended for clients, designers, contractors and relevant authorities.
EN 1991-1-5 is intended to be used with EN 1990, the other Parts of EN 1991 andEN 1992-1999 for the design of structures. In the case of bridges, the National annexes specify whether the general non-linearor the simplified linear temperature components should be used in designcalculations.
EN 1991-1-5: 2003 (E)7In the case of chimneys, references should be made to EN 13084-1 for thermalactions from operating processes.National annex for EN 1991-1-5This standard gives alternative procedures, values and recommendations for classeswith notes indicating where national choices may have to be made. Therefore theNational Standard implementing EN 1991-1-5 should have a National annexcontaining all Nationally Determined Parameters to be used for the design ofbuildings and civil engineering works to be constructed in the relevant country.National choice is allowed in EN 1991-1-5 through clauses:- 5.3(2) (Tables 5.1, 5.2 and 5.3)- 6.1.1 (1)- 6.1.2(2)- 6.1.3.1(4)- 6.1.3.2(1)- 6.1.3.3(3)- 6.1.4(3)- 6.1.4.1(1)- 6.1.4.2(1)- 6.1.4.3(1)- 6.1.4.4(1)- 6.1.5(1)- 6.1.6(1)- 6.2.1(1)P- 6.2.2(1)- 6.2.2(2)- 7.2.1(1)- 7.5(3)- 7.5(4)- A.1(1)- A.1(3)- A.2(2)- B(1) (Tables B.1, B.2 and B.3)
EN 1991-1-5: 2003 (E)8Section 1General1.1Scope(1) EN 1991-1-5 gives principles and rules for calculating thermal actions onbuildings, bridges and other structures including their structural elements. Principlesneeded for cladding and other appendages of buildings are also provided.(2) This Part describes the changes in the temperature of structural elements.Characteristic values of thermal actions are presented for use in the design ofstructures which are exposed to daily and seasonal climatic changes. Structures notso exposed may not need to be considered for thermal actions.(3) Structures in which thermal actions are mainly a function of their use (e.g. coolingtowers, silos, tanks, warm and cold storage facilities, hot and cold services etc) aretreated in Section 7. Chimneys are treated in EN 13084-1.1.2Normative references This European Standard incorporates, by dated or undated reference, provisionsfrom other publications. These normative references are cited at the appropriateplaces in the text and the publications are listed hereafter. For dated references,subsequent amendments to or revisions of any of these publications apply to thisEuropean Standard only when incorporated in it by amendment or revision. Forundated references the latest edition of the publication referred to applies (includingamendments).EN 1990:2002Eurocode: Basis of structural designprEN 1991-1-6Eurocode 1: Actions on structuresPart 1.6: General actions - Actions during executionEN 13084-1Free-standing industrial chimneysPart 1: General requirementsISO 2394General principles on reliability for structuresISO 3898Bases of design of structures - Notations. General symbolsISO 8930General principles on reliability for structures. List of equivalent terms 1.3Assumptions(1)P The general assumptions of EN 1990 also apply to this Part.
EN 1991-1-5: 2003 (E)91.4Distinction between principles and application rules(1)P The rules in EN 1990:2002, 1.4 also apply to this Part.1.5Terms and definitionsFor the purposes of this European Standard, the definitions given in EN 1990,ISO 2394, ISO 3898 and ISO 8930 and the following apply.1.5.1thermal actionsthermal actions on a structure or a structural element are those actions that arisefrom the changes of temperature fields within a specified time interval1.5.2shade air temperaturethe shade air temperature is the temperature measured by thermometers placed in awhite painted louvred wooden box known as a “Stevenson screen”1.5.3maximum shade air temperature Tmaxvalue of maximum shade air temperature with an annual probability of beingexceeded of 0,02 (equivalent to a mean return period of 50 years), based on themaximum hourly values recorded1.5.4minimum shade air temperature Tminvalue of minimum shade air temperature with an annual probability of beingexceeded of 0,02 (equivalent to a mean return period of 50 years), based on theminimum hourly values recorded1.5.5initial temperature T0the temperature of a structural element at the relevant stage of its restraint(completion)1.5.6claddingthe part of the building which provides a weatherproof membrane. Generally claddingwill only carry self weight and/or wind actions1.5.7uniform temperature componentthe temperature, constant over the cross section, which governs the expansion orcontraction of an element or structure (for bridges this is often defined as the“effective” temperature, but the term “uniform” has been adopted in this part)
EN 1991-1-5: 2003 (E)101.5.8temperature difference componentthe part of a temperature profile in a structural element representing the temperaturedifference between the outer face of the element and any in-depth point1.6Symbols(1) For the purposes of this Part of Eurocode 1, the following symbols apply.NOTE: The notation used is based on ISO 3898(2) A basic list of notations is provided in EN 1990, and the additional notations beloware specific to this Part.Latin upper case lettersRthermal resistance of structural elementRinthermal resistance at the inner surfaceRoutthermal resistance at the outer surfaceTmaxmaximum shade air temperature with an annual probability of beingexceeded of 0,02 (equivalent to a mean return period of 50 years)Tminminimum shade air temperature with an annual probability of beingexceeded of 0,02 (equivalent to a mean return period of 50 years)Tmax,pmaximum shade air temperature with an annual probability of beingexceeded p (equivalent to a mean return period of 1/p)Tmin,pminimum shade air temperature with an annual probability of beingexceeded p (equivalent to a mean return period of 1/p)Te.maxmaximum uniform bridge temperature componentTe.minminimum uniform bridge temperature componentT0initial temperature when structural element is restrainedTinair temperature of the inner environmentTouttemperature of the outer environmentDT1, DT2,values of heating (cooling) temperature differencesDT3, D T4
EN 1991-1-5: 2003 (E)11DTUuniform temperature componentDTN, expmaximum expansion range of uniform bridge temperature component(Te.max ³ T0)DTN, conmaximum contraction range of uniform bridge temperature component(T0 ³ Te.min)DTNoverall range of uniform bridge temperature componentDTMlinear temperature difference componentDTM,heatlinear temperature difference component (heating)DTM,coollinear temperature difference component (cooling)DTEnon-linear part of the temperature difference componentDTsum of linear temperature difference component and non-linear part ofthe temperature difference componentDTptemperature difference between different parts of a structure given bythe difference of average temperatures of these partsLatin lower case lettershheight of the cross-sectionk1,k2coefficients for calculation of maximum (minimum) shade airk3,k4temperature with an annual probability of being exceeded, p, other than0,02ksursurfacing factor for linear temperature difference componentpannual probability of maximum (minimum) shade air temperature beingexceeded (equivalent to a mean return period of 1/p years)u,cmode and scale parameter of annual maximum (minimum)shade air temperature distributionGreek lower case lettersaTcoefficient of linear expansion
(1/°C)lthermal conductivity
EN 1991-1-5: 2003 (E)12wNreduction factor of uniform temperature component for combinationwith temperature difference componentwMreduction factor of temperature difference component for combinationwith uniform temperature component
EN 1991-1-5: 2003 (E)13Section 2Classification of actions(1)P Thermal actions shall be classified as variable and indirect actions, see EN1990:2002, 1.5.3 and 4.1.1.(2) All values of thermal actions given in this Part are characteristic values unless it isstated otherwise.(3) Characteristic values of thermal actions as given in this Part are
values with anannual probability of being exceeded of 0,02, unless
otherwise stated, e.g. fortransient design situations.NOTE: For transient design situations, the related values of thermal actions may be derivedusing the calculation method given in A.2.
EN 1991-1-5: 2003 (E)14Section 3Design situations(1)P Thermal actions shall be determined for each relevant design situation identifiedin accordance with EN 1990.NOTE: Structures not exposed to daily and seasonal climatic and operational temperaturechanges may not need to be considered for thermal actions.(2)P The elements of loadbearing structures shall be checked to ensure that thermalmovement will not cause overstressing of the structure, either by the provision ofmovement joints or by including the effects in the design.
EN 1991-1-5: 2003 (E)15Section 4Representation of actions(1) Daily and seasonal changes in shade air temperature, solar radiation, re-radiation, etc., will result in variations of the temperature distribution within individualelements of a structure.(2) The magnitude of the thermal effects will be dependent on local climaticconditions, together with the orientation of the structure, its overall mass, finishes(e.g. cladding in buildings), and in the case of building structures, heating andventilation regimes and thermal insulation.(3) The temperature distribution within an individual structural element may be splitinto the following four essential constituent components, as illustrated in Figure 4.1:a) A uniform temperature component, DTu ;b) A linearly varying temperature difference component about the z-z axis, DTMY ;c) A linearly varying temperature difference component about the y-y axis, DTMZ ;d) A non-linear temperature difference component, DTE. This results in a system ofself-equilibrated stresses which produce no net load effect on the element.Figure 4.1: Diagrammatic representation of constituent components of atemperature profile(4) The strains and therefore any resulting stresses, are dependent on the geometryand boundary conditions of the element being considered and on the physicalproperties of the material used. When materials with different coefficients of linearexpansion are used compositely the thermal effect should be taken into account.(5) For the purpose of deriving thermal effects, the coefficient of linear expansion fora material should be used.NOTE: The coefficient of linear expansion for a selection of commonly used materials isgiven in annex C.
EN 1991-1-5: 2003 (E)16Section 5Temperature changes in buildings5.1 General(1)P Thermal actions on buildings due to climatic and operational temperaturechanges shall be considered in the design of buildings where there is a possibility ofthe ultimate or serviceability limit states being exceeded due to thermal movementand/or stresses.NOTE 1: Volume changes and/or stresses due to temperature changes may also beinfluenced by:a) shading of adjacent buildings,b) use of different materials with different thermal expansion coefficients and heat transfer,c) use of different shapes of cross-section with different uniform temperature.NOTE 2: Moisture and other environmental factors may also affect the volume changes ofelements.5.2 Determination of temperatures(1) Thermal actions on buildings due to climatic and operational temperaturechanges should be determined in accordance with the principles and rules providedin this Section taking into account national (regional) data and experience.(2)P The climatic effects shall be determined by considering the variation of shade airtemperature and solar radiation. Operational effects (due to heating, technological orindustrial processes) shall be considered in accordance with the particular project.(3)P In accordance with the temperature components given in Section 4, climatic andoperational thermal actions on a structural element shall be specified using thefollowing basic quantities:a) A uniform temperature component DTu given by the difference between theaverage temperature T of an element and its initial temperature T0.b) A linearly varying temperature component given by the difference DTM betweenthe temperatures on the outer and inner surfaces of a cross section, or on thesurfaces of individual layers.c) A temperature difference DTp of different parts of a structure given by thedifference of average temperatures of these parts.NOTE: Values of
DTM
and
DTp
may be provided for the particular project.(4) In addition to DTu, DTM and DTp, local effects of thermal actions should beconsidered where relevant (e.g. at supports or fixings of structural and cladding
EN 1991-1-5: 2003 (E)17elements). Adequate representation of thermal actions should be defined taking intoaccount the location of the building and structural detailing.(5) The uniform temperature component of a structural element DTu
is defined as:DTu = T – T0(5.1)where:Tis an average temperature of a structural element due to climatic temperaturesin winter or summer season and due to operational temperatures.(6) The quantities DTu, DTM, DTp, and T should be determined in accordance with theprinciples provided in 5.3 using regional data. When regional data are not available,the rules in 5.3 may be applied.5.3 Determination of temperature profiles(1) The temperature T in Expression (5.1) should be determined as the averagetemperature of a structural element in winter or summer using a temperature profile.In the case of a sandwich element T is the average temperature of a particular layer.NOTE 1: Methods of the thermal transmission theory are indicated in annex D.NOTE 2: When elements of one layer are considered and when the environmental conditionson both sides are similar, T may be approximately determined as the average of inner andouter environment temperature Tin and Tout.(2) The temperature of the inner environment, Tin , should be determined inaccordance with Table 5.1. The temperature of the outer environment, Tout , shouldbe determined in accordance with:a) Table 5.2 for parts located above ground level,b) Table 5.3 for underground parts.NOTE: The temperatures Tout for the summer season as indicated in Table 5.2 aredependent on the surface absorptivity and its orientation:– the maximum is usually reached for surfaces facing the west, south-west or for horizontalsurfaces,– the minimum (in 0C about half of the maximum) for surfaces facing the north.
EN 1991-1-5: 2003 (E)18Table 5.1: Indicative temperatures of inner environment TinSeasonTemperature TinSummerT1WinterT2NOTE: Values for T1 and T2 may be specified in the National Annex. When no data areavailable the values T1 = 20 °C and T2 = 25 °C are recommended.Table 5.2: Indicative temperatures Tout for buildings above the ground levelSeasonSignificant factorTemperature Tout in 0C0,5bright light surfaceTmax + T30,7light coloured surfaceTmax + T4SummerRelativeabsorptivitydepending onsurface colour0,9dark surfaceTmax + T5WinterTminNOTE: Values of the maximum shade air temperature Tmax, minimum shade air shadetemperature Tmin, and solar radiation effects T3, T4, and T5 may be specified in the NationalAnnex. If no data are available for regions between latitudes 45oN and 55oN the values T3= 0°C, T4 = 2°C, and T5 = 4°C are recommended, , for North-East facing elements and T3= 18°C, T4 = 30°C, and T5 = 42°C for South-West or horizontal facing elements.Table 5.3: Indicative temperatures Tout for underground parts of buildingsSeasonDepth below the ground levelTemperature Tout in 0CLess than 1 mT6SummerMore than 1 mT7Less than 1 mT8WinterMore than 1 mT9NOTE: Values T6, T7, T8, and T9 may be specified in the National Annex. If no data areavailable for regions between latitudes 45oN and 55oN the values T6 = 8°C, T7 = 5°C, T8= -5°C and T9 =
...
SLOVENSKI SIST EN 1991-1-5
STANDARD september 2004
Eurocode 1 – Vplivi na konstrukcije – 1-5. del: Splošni vplivi – Toplotni vplivi
(vključen popravek SIST EN 1991-1-5:2004/AC:2009)
Eurocode 1 – Actions on structures – Part 1-5: General actions – Thermal actions
Eurocode 1 – Actions sur les structures – Partie 1-5: Actions générales –
Actions thermiques
Eurocode 1 – Einwirkungen auf Tragwerke – Teil 1-5: Allgemeine Einwirkungen –
Temperatureinwirkungen
Referenčna oznaka
ICS 91.010.30 SIST EN 1991-1-5:2004 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in III ter od 1 do 31
© 2010-09 Standard je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
---------------------- Page: 1 ----------------------
SIST EN 1991-1-5 : 2004
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1991-1-5 (sl), Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije – 1-5. del: Splošni vplivi – Toplotni
vplivi (vključen popravek SIST EN 1991-1-5:2004/AC:2009), 2004, ima status slovenskega standarda
in je enakovreden evropskemu standardu EN 1991-1-5 (en), Eurocode 1: Actions on structures – Part
1-5: General actions – Thermal actions, 2003-11, z vključenim popravkom EN 1991-1-
5:2003/AC:2009.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1991-1-5:2003 in njegov popravek EN 1991-1-5:2003/AC:2009 je pripravil
tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega
tajništvo je v pristojnosti BSI.
Slovenski standard SIST EN 1991-1-5:2004 z vključenim popravkom SIST EN 1991-1-
5:2004/AC:2009 je prevod evropskega standarda EN 1991-1-5:2003 z vključenim popravkom EN
1991-1-5:2003/AC:2009. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu sta
odločilna izvirni evropski standard in njegov popravek v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda
je pripravil tehnični odbor SIST/TC KON Konstrukcije.
Odločitev za izdajo tega dokumenta je dne 20. aprila 2004 sprejel SIST/TC KON Konstrukcije.
ZVEZA Z NACIONALNIMI STANDARDI
S prevzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen standardov, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 1990:2004 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
SIST EN 1991-1-6 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1.6. del: Splošni vplivi – Vplivi med
gradnjo
SIST EN 13084-1 Prostostoječi dimniki – 1. del: Splošne zahteve
SIST ISO 8930 Splošna načela zanesljivosti konstrukcij – Seznam enakovrednih izrazov
V skladu s standardom EN 1991-1-5:2003 je bil pripravljen tudi nacionalni dodatek k standardu SIST
EN 1991-1-5:2004. Nacionalni dodatek vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za
razrede z opombami, ki kažejo, kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato nacionalni dodatek SIST
EN 1991-1-5:2004/A101:2009 vsebuje nacionalno določene parametre, ki jih je treba uporabiti pri
projektiranju stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v Republiki Sloveniji.
Nacionalna izbira je v SIST EN 1991-1-5:2004 dovoljena v:
– 5.3(2) (preglednice 5.1, 5.2 in 5.3)
– 6.1.1 (1)
– 6.1.2(2)
– 6.1.3.1(4)
– 6.1.3.2(1)P
– 6.1.3.3(3)
– 6.1.4(3)
– 6.1.4.1(1)
– 6.1.4.2(1)
– 6.1.4.3(1)
– 6.1.4.4(1)
– 6.1.5(1)
II
---------------------- Page: 2 ----------------------
SIST EN 1991-1-5 : 2004
– 6.1.6(1)
– 6.2.1(1)P
– 6.2.2(1)
– 6.2.2(2)
– 7.2.1(1)P
– 7.5(3)
– 7.5(4)
– A.1(1)
– A.1(3)
– A.2(2)
– B(1) (preglednice B.1, B.2 in B.3)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem EN 1991-1-5:2003 in EN 1991-1-5:2003/AC:2009
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v
SIST EN 1991-1-5:2004 to pomeni “slovenski standard”.
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 1991-1-5:2003 s popravkom EN 1991-1-
5:2003/AC:2009 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Brussels
This national document is identical with EN 1991-1-5:2003 with corrigendum EN 1991-1-
5:2003/AC:2009 and is published with the permission of
CEN
Management Centre
Avenue Marnix 17
B-1000 Brussels
III
---------------------- Page: 3 ----------------------
SIST EN 1991-1-5 : 2004
(Prazna stran)
IV
---------------------- Page: 4 ----------------------
EVROPSKI STANDARD EN 1991-1-5
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM november 2003
ICS 91.010.30 Nadomešča ENV 1991-2-5:1997
Slovenska izdaja
Eurocode 1 – Vplivi na konstrukcije –
1- 5. del: Splošni vplivi – Toplotni vplivi
Eurocode 1 – Actions on structures Eurocode 1 – Actions sur les Eurocode 1 – Einwirkungen auf
– Part 1-5: General actions – structures – Partie 1-5: Actions Tragwerke – Teil 1-5: Allgemeine
Thermal actions générales – Actions thermiques Einwirkungen – Temperatureinwirkungen
Ta evropski standard je sprejel CEN dne 18. septembra 2003.
Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, s katerimi je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Seznami najnovejših izdaj
teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri Upravnem centru ali članih
CEN.
Evropski standardi obstajajo v treh izvirnih izdajah (angleški, francoski, nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske,
Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske,
Norveške, Portugalske, Slovaške, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Upravni center: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruselj
© 2003 CEN. Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN. Ref. oznaka EN 1991-1-5:2003 E
---------------------- Page: 5 ----------------------
SIST EN 1991-1-5 : 2004
Vsebina Stran
Predgovor .4
1 Splošno.6
1.1 Področje uporabe .6
1.2 Zveze z drugimi standardi .6
1.3 Predpostavke.7
1.4 Razlika med načeli in pravili .7
1.5 Izrazi in definicije .7
1.6 Simboli.8
2 Razvrstitev vplivov.9
3 Projektna stanja.9
4 Predstavitev vplivov.9
5 Temperaturne spremembe v stavbah . 10
5.1 Splošno. 10
5.2 Določitev temperatur . 10
5.3 Določitev porazdelitve temperature. 11
6 Temperaturne spremembe v mostovih. 12
6.1 Prekladne konstrukcije mostov (krovi). 12
6.1.1 Vrste prekladnih konstrukcij . 12
6.1.2 Upoštevanje toplotnih vplivov. 13
6.1.3 Enakomerna komponenta temperature. 13
6.1.4 Spremenljive komponente temperature . 15
6.1.5 Sočasnost enakomernih in spremenljivih komponent temperature . 20
6.1.6 Razlike v enakomerni komponenti temperature med različnimi konstrukcijskimi elementi. 20
6.2 Mostni stebri . 20
6.2.1 Upoštevanje toplotnih vplivov. 20
6.2.2 Temperaturne razlike. 20
7 Temperaturne spremembe v industrijskih dimnikih, cevovodih, silosih, rezervoarjih in hladilnih
stolpih . 21
7.1 Splošno. 21
7.2 Komponente temperature. 21
7.2.1 Temperatura zraka v senci. 21
7.2.2 Temperature dimnih plinov, vročih tekočin in vročih materialov . 21
7.2.3 Temperatura elementa . 21
7.3 Upoštevanje komponent temperature . 22
7.4 Določitev komponent temperature . 22
7.5 Vrednosti komponent temperature (indikativne vrednosti). 22
7.6 Sočasnost komponent temperature . 23
Dodatek A (normativni): Izoterme nacionalnih najnižjih in najvišjih temperatur zraka v senci.24
A.1 Splošno . 24
2
---------------------- Page: 6 ----------------------
SIST EN 1995-1-5 : 2004
A.2 Najnižje in najvišje temperature zraka v senci z letno verjetnostjo p različno od 0,02,
da bodo presežene. 24
Dodatek B (normativni): Temperaturne spremembe za različno debelino zgornjega ustroja. 26
Dodatek C (informativni): Koeficienti linearnega raztezka . 28
Dodatek D (informativni): Porazdelitev temperature v stavbah in drugih objektih . 29
Literatura. 31
3
---------------------- Page: 7 ----------------------
SIST EN 1991-1-5 : 2004
Predgovor
Ta dokument (EN 1991-1-5) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 250 Konstrukcijski evrokodi, katerega
sekretariat je na BSI.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo najpozneje maja 2004, nasprotujoče nacionalne standarde pa je treba razveljaviti
najpozneje marca 2010.
Dodatka A in B sta normativna. Dodatka C in D sta informativna.
Ta dokument nadomešča ENV 1991-2-5:1997.
Po notranjih predpisih CEN/CENELEC so dolžne ta evropski standard privzeti nacionalne organizacije
za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske, Finske, Francije, Grčije,
Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Slovaške, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Ozadje programa evrokodov
Komisija Evropskih skupnosti se je v letu 1975 na podlagi 95. člena Rimske pogodbe odločila, da
sprejme akcijski program na področju gradbeništva. Cilj programa je bil odstraniti tehnične ovire pri
trgovanju in uskladiti tehnične specifikacije.
Znotraj tega programa je Komisija spodbudila pripravo niza usklajenih tehničnih pravil za projektiranje
gradbenih objektov, ki bi se sprva uporabljali kot alternativa različnim pravilom, veljavnim v
posameznih državah članicah, končno pa bi jih nadomestila v celoti.
Komisija je s pomočjo upravnega odbora, v katerem so bili predstavniki držav članic, petnajst let vodila razvoj
programa evrokodov, katerega rezultat je bila prva generacija evrokodov v osemdesetih letih 20. stoletja.
Leta 1989 so se Komisija in države članice EU in EFTA odločile, da na podlagi dogovora med Komisijo
in CEN z več pooblastili prenesejo pripravo in objavljanje evrokodov na CEN, da bi evrokodi v prihodnje
imeli status evropskih standardov (EN). To je evrokode dejansko povezalo z določbami vseh direktiv
Sveta in/ali odločbami Komisije, ki se nanašajo na evropske standarde (npr. Direktiva Sveta 89/106/EGS
o gradbenih proizvodih (CPD) in direktive Sveta 93/37/EGS, 92/50/EGS ter 89/440/EGS o javnih delih in
storitvah ter ustrezne direktive EFTA, ki so bile sprejete za uveljavitev notranjega trga).
Program konstrukcijskih evrokodov obsega naslednje standarde, ki imajo na splošno več delov:
EN 1990 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
EN 1991 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1992 Evrokod 2: Projektiranje betonskih konstrukcij
EN 1993 Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih jeklenih in betonskih konstrukcij
EN 1995 Evrokod 5: Projektiranje lesenih konstrukcij
EN 1996 Evrokod 6: Projektiranje zidanih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 7: Geotehnično projektiranje
EN 1997 Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1997 Evrokod 9: Projektiranje aluminijskih konstrukcij
Evrokodi priznavajo odgovornost pristojnih oblasti v vsaki državi članici in jim dopuščajo pravico, da
vrednosti, povezane z varnostjo, določajo na nacionalni ravni, od države do države različno.
4
---------------------- Page: 8 ----------------------
SIST EN 1995-1-5 : 2004
Status in področje veljavnosti evrokodov
Članice EU in EFTA priznavajo evrokode kot referenčne dokumente za naslednje namene:
– kot način za dokazovanje ustreznosti stavb in inženirskih objektov bistvenim zahtevam Direktive
Sveta 89/106/EGS, zlasti bistveni zahtevi št. 1 »Mehanska odpornost in stabilnost« in bistveni
zahtevi št. 2 »Varnost pri požaru«;
– kot podlago za specifikacijo pogodb za izvedbo gradbenih objektov in spremljajoče inženirske storitve;
– kot okvir za pripravo harmoniziranih tehničnih specifikacij za gradbene proizvode (EN in ETA).
Kjer se evrokodi nanašajo na gradbene objekte, so neposredno povezani z razlagalnimi dokumenti,
navedenimi v 12. členu Direktive o gradbenih proizvodih (CPD), čeprav je njihova narava drugačna od
narave harmoniziranih standardov za proizvode. Zato morajo tehnični odbori CEN in/ali delovne
skupine EOTA, ki pripravljajo standarde za proizvode, upoštevati tehnične vidike evrokodov, da bi s
tem dosegli popolno usklajenost tehničnih specifikacij z evrokodi.
Evrokodi vsebujejo skupna pravila za vsakdanjo rabo pri projektiranju konstrukcij kot celote ali le
konstrukcijskih delov, tako tradicionalnih kot inovativnih. Evrokodi ne vsebujejo posebnih določil za
nenavadne oblike konstrukcij ali nenavadne projektne pogoje. V teh primerih je potrebno sodelovanje
z izvedenci.
Nacionalne izdaje evrokodov
Nacionalna izdaja evrokoda vsebuje poleg celotnega besedila evrokoda (z vsemi dodatki), kot ga je
objavil CEN, tudi morebitno nacionalno naslovnico, nacionalni predgovor in nacionalni dodatek.
Nacionalni dodatek lahko vsebuje le podatke o parametrih, ki so v evrokodu navedeni kot nacionalno
določeni parametri (NDP). Ti parametri veljajo za projektiranje konstrukcij stavb in gradbenih
inženirskih objektov v državi, v kateri bodo zgrajeni. To so:
– vrednosti in/ali razredi, kjer evrokodi dopuščajo alternative;
– vrednosti, kjer evrokodi navajajo le simbole;
– podatki, specifični za državo (geografski, podnebni itn.), kot je npr. karta snega;
– postopek, če jih evrokod dopušča več.
Vsebuje lahko tudi:
– odločitve o uporabi informativnih dodatkov;
– napotke o dodatnih informacijah, ki niso v nasprotju z evrokodi, za pomoč uporabniku.
Zveze med evrokodi in harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami (EN in ETA) za proizvode
Harmonizirane tehnične specifikacije za gradbene proizvode morajo biti usklajene s tehničnimi pravili
za objekte. Nadalje morajo navodila, povezana z označevanjem CE gradbenih proizvodov, ki se
sklicujejo na evrokode, natančno določiti, katere nacionalno predpisane parametre upoštevajo.
Dodatne informacije o EN 1991-1-5
EN 1991-1-5 vsebuje navodila za upoštevanje toplotnih vplivov, nastalih v podnebnih in obratovalnih
pogojih pri projektiranju konstrukcij stavb in inženirskih objektov.
Podatki o toplotnih vplivih, povzročenih pri požaru, so dani v EN 1991-1-2.
EN 1991-1-5 je namenjen naročnikom, projektantom, izvajalcem in oblastem.
EN 1991-1-5 je namenjen uporabi z EN 1990, drugimi deli EN 1991 in EN 1992 do EN 1999 za
projektiranje konstrukcij.
5
---------------------- Page: 9 ----------------------
SIST EN 1991-1-5 : 2004
Za mostove je v nacionalnem dodatku določeno, ali naj se pri projektnih računih uporabi splošna
nelinearna ali poenostavljene linearne komponente temperature.
Pri dimnikih se za toplotne vplive pri obratovanju upošteva EN 13084-1.
Nacionalni dodatek k EN 1991-1-5
Ta standard vsebuje alternativne postopke, vrednosti in priporočila za razrede z opombami, ki kažejo,
kje se lahko uveljavi nacionalna izbira. Zato naj imajo nacionalne izdaje EN 1991-1-5 nacionalni
dodatek, ki vsebuje vse nacionalno določene parametre, ki jih je treba uporabiti pri projektiranju stavb
in gradbenih inženirskih objektov, ki bodo zgrajeni v tej državi.
Nacionalna izbira je v EN 1991-1-5 dovoljena v:
– 5.3 (2) (preglednice 5.1, 5.2 in 5.3) – 6.1.6(1)
– 6.1.1(1) – 6.2.1(1)P
– 6.1.2(2) – 6.2.2(1)
– 6.1.3.1(4) – 6.2.2(2)
– 6.1.3.2(1)P – 7.2.1(1)P
– 6.1.3.3(3) – 7.5(3)
– 6.1.4(3) – 7.5(4)
– 6.1.4.1(1) – A.1(1)
– 6.1.4.2(1) – A.1(3)
– 6.1.4.3(1) – A.2(2)
– 6.1.4.4(1) – B(1) (preglednice B.1, B.2 in B.3)
– 6.1.5(1)
1 Splošno
1.1 Področje uporabe
(1) EN 1991-1-5 podaja načela in pravila za račun toplotnih vplivov na stavbe, mostove in druge
konstrukcije ter na njihove elemente. Vsebuje tudi načela za obloge in druge sestavine stavb.
(2) Ta del standarda opisuje spremembe temperature konstrukcijskih elementov. Predstavljene so
karakteristične vrednosti toplotnih vplivov za projektiranje konstrukcij, ki so izpostavljene dnevnim
in sezonskim podnebnim spremembam. Pri konstrukcijah, ki takim vplivom niso izpostavljene, ni
nujno treba upoštevati toplotnih vplivov.
(3) Konstrukcije, pri katerih so toplotni vplivi posledica njihove uporabe (npr. hladilni stolpi, silosi,
vsebniki, topla in hladna skladišča, ogrevalne in hladilne komore itd.), so obravnavane v
7. poglavju. Dimniki so obravnavani v EN 13084-1.
1.2 Zveze z drugimi standardi
Ta evropski standard vključuje z datiranim ali nedatiranim sklicevanjem določila iz drugih publikacij.
Sklicevanja na standarda so navedena na ustreznih mestih v besedilu, publikacije pa so naštete
spodaj. Pri datiranih sklicevanjih se pri uporabi tega evropskega standarda upoštevajo poznejša
dopolnila ali spremembe katerekoli od navedenih publikacij le, če so z dopolnilom ali spremembo
vključene vanj. Pri nedatiranih sklicevanjih se uporablja zadnja izdaja publikacije (vključno z dopolnili).
EN 1990:2002 Evrokod: Osnove projektiranja konstrukcij
prEN 1991-1-6 Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije – 1.6. del: Splošni vplivi – Vplivi med gradnjo
6
---------------------- Page: 10 ----------------------
SIST EN 1995-1-5 : 2004
EN 13084-1 Prostostoječi dimniki – 1. del: Splošne zahteve
ISO 2394 Splošna načela zanesljivosti konstrukcij
ISO 3898 Osnove projektiranja konstrukcij – Sistem oznak – Splošne oznake
ISO 8930 Splošna načela zanesljivosti konstrukcij – Seznam enakovrednih izrazov
1.3 Predpostavke
(1)P Splošne predpostavke v EN 1990 veljajo tudi v tem standardu.
1.4 Razlika med načeli in pravili
(1)P Pravila v EN 1990:2002 – 1.4 veljajo tudi v tem standardu.
1.5 Izrazi in definicije
V tem evropskem standardu veljajo definicije, dane v EN 1990, ISO 2394, ISO 3898 in ISO 8930 ter v
nadaljevanju.
1.5.1
toplotni vpliv
toplotni vplivi na konstrukcijo ali konstrukcijski element so vplivi, ki nastanejo zaradi spremembe
temperaturnega polja znotraj določenega časovnega obdobja
1.5.2
temperatura zraka v senci
temperatura zraka v senci je temperatura, merjena s termometrom, postavljenim v belo pobarvani
vremenski hišici, v angleščini poimenovani "Stevenson screen"
1.5.3
najvišja temperatura zraka v senci T
max
vrednost najvišje temperature zraka v senci z letno verjetnostjo 0,02, da bo presežena (kar je
enakovredno srednji povratni dobi 50 let), temelječa na največjih izmerjenih urnih vrednostih
1.5.4
najnižja temperatura zraka v senci T
min
vrednost najnižje temperature zraka v senci z letno verjetnostjo 0,02, da bo presežena (kar je
enakovredno srednji povratni dobi 50 let), temelječa na najnižjih izmerjenih urnih vrednostih
1.5.5
začetna temperatura T
0
temperatura konstrukcijskega elementa ob vgraditvi
1.5.6
obloga
del stavbe, ki predstavlja vremensko odporno opno. Na splošno obloga prenaša le lastno težo in/ali
vplive vetra
1.5.7
enakomerna komponenta temperature
temperatura, enakomerna po prečnem prerezu, ki vpliva na raztezke ali skrčke elementa ali
konstrukcije (za mostove je pogosto določena kot "efektivna" temperatura, toda v tem standardu je
privzet izraz "enakomerna")
1.5.8
spremenljiva komponenta temperature
del porazdelitve temperature po konstrukcijskem elementu, ki predstavlja temperaturno razliko med
zunanjostjo elementa in katerokoli notranjo točko
7
---------------------- Page: 11 ----------------------
SIST EN 1991-1-5 : 2004
1.6 Simboli
(1) V tem standardu se uporabljajo simboli, navedeni v nadaljevanju.
OPOMBA: Uporabljajo se oznake po ISO 3898.
(2) Osnovni seznam oznak je naveden v EN 1990, v nadaljevanju navedene oznake veljajo za ta
standard.
Velike latinske črke
R toplotna odpornost konstrukcijskega elementa
R toplotna odpornost na notranji površini
in
R toplotna odpornost na zunanji površini
out
T najvišja temperatura zraka v senci z letno verjetnostjo 0,02, da bo presežena
max
(enakovredno srednji povratni dobi 50 let)
T najnižja temperatura zraka v senci z letno verjetnostjo 0,02, da bo presežena
min
(enakovredno srednji povratni dobi 50 let)
T najvišja temperatura zraka v senci z letno verjetnostjo p, da bo presežena (enakovredno
max,p
srednji povratni dobi 1/p let)
T
najnižja temperatura zraka v senci z letno verjetnostjo p, da bo presežena (enakovredno
min,p
srednji povratni dobi 1/p let)
T najvišja enakomerna komponenta temperature mostu
e,max
T najnižja enakomerna komponenta temperature mostu
e,min
T začetna temperatura elementa ob vgraditvi
0
T temperatura zraka na notranji strani
in
T temperatura zraka na zunanji strani
out
∆T , ∆T , vrednosti temperaturnih razlik zaradi segrevanja ali ohlajanja
1 2
∆T , ∆T
3 4
∆T enakomerna komponenta temperature
U
∆T največja sprememba enakomerne komponente temperature mostu, ki povzroča raztezke
N,exp
(T ≥ T )
e,max 0
∆T največja sprememba enakomerne komponente temperature mostu, ki povzroča skrčke
N,con
(T ≤ T )
e,min 0
∆T celotna sprememba enakomerne komponente temperature mostu
N
∆T linearno spremenljiva komponenta temperature
M
∆T linearno spremenljiva komponenta temperature zaradi segrevanja
M,heat
∆T linearno spremenljiva komponenta temperature zaradi ohlajanja
M,cool
∆T nelinearno spremenljiva komponenta temperature
E
∆T vsota linearno in nelinearno spremenljive komponente temperature
∆T temperaturna razlika med različnimi deli konstrukcije, dana z razliko med povprečnimi
p
temperaturami teh delov
Male latinske črke
h višina prečnega prereza
k , k , k , koeficienti za račun najvišje (najnižje) temperature zraka v senci z letno verjetnostjo p,
1 2 3
k da bo presežena, kadar ta ni enaka 0,02
4
8
---------------------- Page: 12 ----------------------
SIST EN 1995-1-5 : 2004
k površinski faktor za linearno spremenljivo komponento temperature
sur
p letna verjetnost, da najvišja (najnižja) temperatura zraka v senci ne bo presežena
(enakovredno srednji povratni dobi 1/p let)
u, c oblikovni in velikostni parameter porazdelitve najvišje (najnižje) temperature zraka v
senci
Male grške črke
koeficient linearnega raztezka (1/°C)
α
T
λ toplotna prevodnost
redukcijski faktor enakomerne komponente temperature za kombinacijo s spremenljivo
ω
N
komponento temperature
redukcijski faktor spremenljive komponente temperature za kombinacijo z enakomerno
ω
M
komponento temperature
2 Razvrstitev vplivov
(1)P Toplotne vplive je treba razvrstiti kot spremenljive in posredne vplive, glej EN 1990:2002, 1.5.3
in 4.1.1.
(2) Vse vrednosti toplotnih vplivov v tem standardu so karakteristične vrednosti, razen če ni določeno
drugače.
(3) Karakteristične vrednosti toplotnih vplivov, dane v tem standardu, so vrednosti z letno
verjetnostjo 0,02, da bodo presežene, razen če ni določeno drugače, npr. za začasna projektna
stanja.
OPOMBA: Za začasna projektna stanja se pripadajoče vrednosti toplotnih vplivov izračunajo po metodi, dani v A.2.
3 Projektna stanja
(1)P Toplotne vplive je treba določiti za vsako ustrezno projektno stanje, določeno v skladu z EN 1990.
OPOMBA: Pri konstrukcijah, ki niso izpostavljene dnevnim in sezonskim podnebnim ali obratovalnim spremembam
temperature, ni treba upoštevati toplotnih vplivov.
(2)P Pri elementih nosilnih konstrukcij je treba bodisi s predvidenjem pomičnih vozlišč ali z
upoštevanjem toplotnih vplivov pri projektiranju preveriti, ali je zagotovljeno, da premiki zaradi
toplotnih vplivov ne povzročajo prenapetosti konstrukcije.
4 Predstavitev vplivov
(1) Dnevne in sezonske spremembe temperature zraka v senci, sončno sevanje, odbojno sevanje itd.
povzročajo spremembe temperaturne porazdelitve znotraj posameznih elementov konstrukcije.
(2) Velikost toplotnih vplivov je odvisna od krajevnih podnebnih razmer, orientacije konstrukcije,
njene celotne mase, obdelave (oblog pri stavbah), pri stavbah pa tudi od načina ogrevanja in
prezračevanja ter toplotne izolacije.
(3) Porazdelitev temperature znotraj posameznega konstrukcijskega elementa se lahko razdeli na
štiri bistvene komponente, ki so prikazane na sliki 4.1 in so:
a) enakomerna komponenta temperature ∆T ;
U
b) linearno spremenljiva komponenta temperature okoli osi z ∆T ;
MY
c) linearno spremenljiva komponenta temperature okoli osi y ∆T ;
MZ
9
---------------------- Page: 13 ----------------------
SIST EN 1991-1-5 : 2004
d) nelinearno spremenljiva komponenta temperature ∆T . Ta povzroča s seboj uravnotežen
E
sistem napetosti, ki ne povzroča nobenega učinka obtežbe na element.
Težišče
Slika 4.1: Diagramski prikaz komponent temperaturne porazdelitve
(4) Deformacije in zato kakršnekoli rezultirajoče napetosti so odvisne od geometrije in robnih
pogojev obravnavanega elementa in fizikalnih lastnosti uporabljenega materiala. Če se pri
sovprežju uporabijo materiali z različnimi linearnimi koeficienti raztezka, se upoštevajo toplotni
učinki.
(5) Pri računu toplotnih učinkov se uporabi koeficient linearnega raztezka za material.
OPOMBA: Koeficienti linearnega raztezka za izbrane navadno uporabljene materiale so dani v dodatku C.
5 Temperaturne spremembe v stavbah
5.1 Splošno
(1)P Toplotne vplive na stavbe zaradi podnebnih in obratovalnih temperaturnih sprememb je treba
upoštevati pri projektiranju stavb, če obstaja možnost, da bi bila mejna stanja nosilnosti ali
upor
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.