Basic human body measurements for technological design (ISO 7250:1996)

This International Standard provides a description of anthropometric measurements which can be used as a basis for comparison of population groups.  The basic list specified in this International Standard is intended to serve as a guide for ergonomists who are required to define population groups and apply their knowledge to the geometric design of the places where people work and live.  This list is not intended to serve as a guide for how to take anthropometric measurements, but it gives information to the ergonomist and designer on the anatomical and anthropometrical bases and principles of measurement which are applied in the solution of design tasks.  This International Standard may be used in conjuction with national or international regulations or agreements to assure harmony in defining population groups. In its various applications, it is anticipated that the basic list will be supplemented by specific additional measurements.

Wesentliche Maße des menschlichen Körpers für die technische Gestaltung (ISO 7250:1996)

Diese Internationale Norm stellt wesentliche anthropometrische Maße zusammen, die als Grundlage für einen Vergleich von Bevölkerungsgruppen dienen. Die in dieser Internationale Norm zusammengestellten anthropometrischen Maße sollen eine Hilfe für Ergonomen sein bei der Definition von Nutzer-Bevölkerungen und bei der Umsetzung der metrischen Daten für die Gestaltung der Arbeits- und Lebenswelt.

Mesurages de base du corps humain pour la conception technologique (ISO 7250:1996)

La présente norme internationale fournit une liste élémentaire de mesures anthropométriques permettant d'établir des données comparables, relatives à divers groupes de population. La liste élémentaire établie par cette norme internationale a pour but de servir de référence aux ergonomistes qui doivent définir des groupes de population et qui doivent utiliser leurs connaissances dans la conception dimensionnelle des espaces de travail et de vie.

Osnovne meritve človeškega telesa za tehnološko načrtovanje (ISO 7250:1996)

Standard tako podaja opis antropometričnih meritev, ki jih je mogoče uporabiti kot podlago za primerjavo populacijskih skupin. Osnovni seznam, naveden v standardu, naj bi se uporabljal kot vodilo ergonomom, od katerih se zahteva, da določijo populacijske skupine in uporabijo svoje znanje pri geometričnemu načrtovanju okolja, v katerem ljudje delajo in živijo.
Ta seznam naj se ne bi uporabljal kot vodilo, kako izvajati antropometrične meritve, ampak naj bi ergonomu in načrtovalcu dal informacijo o anatomskih in antropometričnih osnovah in načelih meritev, ki se uporabljajo pri izvedbi načrtovalnih nalog.

General Information

Status
Withdrawn
Publication Date
22-Jul-1997
Withdrawal Date
16-Mar-2010
Technical Committee
Current Stage
9960 - Withdrawal effective - Withdrawal
Start Date
17-Mar-2010
Completion Date
17-Mar-2010

Relations

Buy Standard

Standard
EN ISO 7250:2000
English language
24 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day
Standard – translation
EN ISO 7250:2000
Slovenian language
27 pages
sale 10% off
Preview
sale 10% off
Preview
e-Library read for
1 day

Standards Content (Sample)

SLOVENSKI STANDARD
SIST EN ISO 7250:2000
01-junij-2000
2VQRYQHPHULWYHþORYHãNHJDWHOHVD]DWHKQRORãNRQDþUWRYDQMH ,62
Basic human body measurements for technological design (ISO 7250:1996)
Wesentliche Maße des menschlichen Körpers für die technische Gestaltung (ISO
7250:1996)
Mesurages de base du corps humain p
...

SLOVENSKI SIST EN ISO 7250

STANDARD
junij 2000













Osnovne meritve človeškega telesa za tehnološko načrtovanje

(ISO 7250:1996) (enakovreden EN ISO 7250:1997)

Basic human body measurements for technological design (ISO 7250:1996)

Mesurages de base du corps humain pour la conception technologique
(ISO 7250:1996)

Wesentliche Maße des menschlichen Körpers für die technische Gestaltung
(ISO 7250:1996)






















Deskriptorji: ergonomiija, človeško telo, antropometrične značilnosti, meritve, merilne tehnike




Referenčna številka
ICS 13.800 SIST EN ISO 7250:2000 (sl)



Nadaljevanje na straneh II in od 2 do 26



© 2004-02 Slovenski prevod standarda je založil in izdal Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov ni dovoljeno.

---------------------- Page: 1 ----------------------

SIST EN ISO 7250 : 2000
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN ISO 7250 (sl), Osnovne meritve človeškega telesa za tehnološko načrtovanje
(ISO 7250:1996), 2000, ima status slovenskega standarda in je enakovreden evropskemu standardu
EN ISO 7250 (en), Basic human body measurement tor techological design, 1997.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN ISO 7250:1997 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo CEN/TC 122 Ergonomija.
Slovenski tehnični odbor SIST/TC VSN Varnost strojev in naprav je dne 2000-06-00 privzel evropski
standard EN ISO 7250:1997 po metodi ponatisa. Standard v slovenskem jeziku je le njegova
jezikovna različica.
ZVEZE S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– Prevod standarda EN ISO 7250:1997.
OPOMBI
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard” ali "mednarodni
standard, v SIST EN ISO 7250:2000 to pomeni “slovenski standard”.
– Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.



II

---------------------- Page: 2 ----------------------

EVROPSKI STANDARD EN ISO 7250
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE julij 1997


ICS: 13.180

Deskriptorji: ergonomiija, človeško telo, antropometrične značilnosti, meritve, merilne tehnike


Slovenska izdaja

Osnovne meritve človeškega telesa za
tehnološko načrtovanje (ISO 7250:1996)

Basic human body Wesentliche Maße des Mesurages de base du corps
measurements for menschlichen Körpers für die humain pour la conception
technological design technische Gestaltung technologique (ISO 7250:1996)
(ISO 7250:1996) (ISO 7250:1996)




Ta evropski standard je dne 1997-06-12 sprejel CEN. Članice CEN morajo izpolnjevati določila
poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora biti ta standard brez kakršnihkoli
sprememb sprejet kot nacionalni standard.

Seznami najnovejših izdaj teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri
osrednjem tajništvu ali članicah CEN.

Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (nemški, angleški in francoski). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih članice CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri osrednjem tajništvu
CEN, veljajo kot uradne izdaje.

Članice CEN so nacionalne ustanove za standardizacijo Avstrije, Belgije, Češke republike, Danske,
Finske, Francije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Norveške,
Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.











CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation

Osrednje tajništvo: Rue de Stassart 36, B-1050 Bruxelles


© 1997. Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN Ref. št. EN ISO 7250:1997 E

---------------------- Page: 3 ----------------------

SIST EN ISO 7250 : 2000
Dodatek ZA
(informativni)




Določila tega evropskega standarda, ki upoštevajo bistvene zahteve ali druga
določila direktiv EU
Ta evropski standard je bil pripravljen na podlagi pooblastila, ki sta ga Evropskemu komiteju za
standardizacijo (CEN) dala Evropska komisija in Evropsko združenje za svobodno trgovino (EFTA),
ter je v soglasju z bistvenimi zahtevami direktiv EU:
Direktiva Sveta z dne 14. junija 1989 o približevanju zakonodaje držav članic o strojih (89/392/EGS)
Direktiva Sveta z dne 20. junija 1991 o spremembi direktive 89/392/EGS o približevanju zakonodaje
držav članic o strojih (91/368/EGS)
Direktiva Sveta z dne 14. junija 1993 o spremembi direktive 89/392/EGS o približevanju zakonodaje
držav članic o strojih (93/44/EGS)
OPOZORILO: Za izdelke, ki jih zajema področje tega standarda, se lahko uporabijo tudi druge
zahteve in druge direktive EU.
Določila tega standarda so najverjetneje v soglasju z zahtevami treh zgoraj omenjenih direktiv.
Ustreznost temu standardu zagotavlja izpolnjevanje enega od načinov skladnosti s posebnimi
bistvenimi zahtevami navedenih direktiv in primerljivih pravil EFTA.
2

---------------------- Page: 4 ----------------------

SIST EN 7250 : 2000
VSEBINA Stran
1 Področje uporabe .5
2 Definicije .5
2.1 Populacijska skupina.5
2.2 Antropometrični izrazi .5
3 Meritvene razmere.6
3.1 Oblačilo osebe.6
3.2 Podporne površine .6
3.3 Simetrija telesa.6
3.4 Merilna orodja.7
3.5 Drugi pogoji .7
4 Osnovne antropometrične meritve .7
4.1 Meritve opravljene, ko oseba stoji.7
4.2 Meritve opravljene, ko oseba sedi. 11
4.3 Meritve na posebnih delih telesa. 17
4.4 Funkcionalne meritve . 21
Dodatek A (informativni): Bibliografija . 26
3

---------------------- Page: 5 ----------------------

SIST EN ISO 7250 : 2000
Predgovor
ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) je svetovna zveza nacionalnih organov za standarde
(članov ISO). Mednarodne standarde ponavadiobičajno pripravljajo tehnični odbori ISO. Vsak član, ki
želi delovati na določenem področju, za katero je bil ustanovljen tehnični odbor, ima pravico biti
zastopan v tem odboru. Pri delu sodelujejo tudi mednarodne vladne in nevladne mednarodne
organizacije, povezane z ISO. V vseh zadevah, ki so povezane s standardizacijo na področju
elektrotehnike, ISO tesno sodeluje z Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC).
Osnutki mednarodnih standardov, ki jih pripravijo tehnični odbori, se razpošljejo članom v glasovanje.
Da bi publikacija postala mednarodni standard, je potrebna odobritev vsaj 75 % članic, ki glasujejo.
Mednarodni standard ISO 7250 je pripravil tehnični odbor ISO/TC 159 Ergonomija, poodbor SC3,
Antropometrija in biomehanika.
Dodatek A k temu mednarodnemu standardu je zgolj informativen.
Uvod
Dobro počutje ljudi je v veliki meri odvisno od njihovih geometričnih razmerij do različnih dejavnikov,
kot so oblačila, delovno okolje, prevoz, gospodinjske in rekreacijske dejavnosti. Da bi zagotovili
harmonijo med ljudmi in njihovim okoljem, je treba kvantificirati velikost in obliko ljudi, da bi bilo
mogoče optimizirati tehnološko načrtovanje delovnega in domačega okolja.
























4

---------------------- Page: 6 ----------------------

SIST EN 7250 : 2000
Osnovne meritve človeškega telesa za tehnološko načrtovanje
1 Področje uporabe
Ta mednarodni standard podaja opis antropometričnih meritev, ki jih je mogoče uporabiti kot podlago
za primerjavo populacijskih skupin.
Osnovni seznam, naveden v tem mednarodnem standardu, naj bi se uporabljal kot vodilo
ergonomom, od katerih se zahteva, da določijo populacijske skupine in uporabijo svoje znanje pri
geometričnemu načrtovanju okolja, v katerem ljudje delajo in živijo.
Ta seznam naj se ne bi uporabljal kot vodilo, kako izvajati antropometrične meritve, ampak naj bi
ergonomu in načrtovalcu dal informacijo o anatomskih in antropometričnih osnovah in načelih meritev,
ki se uporabljajo pri izvedbi načrtovalnih nalog.
Ta mednarodni standard se sme uporabiti v povezavi z nacionalnimi in mednarodnimi pravili ali
sporazumi, da bi se zagotovila usklajenost pri določanju populacijskih skupin. Predvideva se, da bo pri
različni uporabi osnovnega seznama ta nadomeščen z dodatnimi specifičnimi meritvami.
2 Definicije
V tem mednarodnem standardu se uporabljajo naslednje definicije.
2.1 Populacijska skupina: Skupina ljudi, ki ima skupno okolje ali dejavnost.
OPOMBA 1: Te skupine so lahko tako različne, kot so to geografsko določene populacije ali posebne starostne skupine.
1)
2.2 Antropometrični izrazi
2.2.1 Akromion: Najbolj stranska točka stranskega roba trna lopatice.
OPOMBA 2: Višina akromiona se navadno enači z višino ramena.
2.2.2 Anteriorni; trebušni: Na sprednji strani telesa.
2.2.3 Med-: Predpona, ki označuje povezavo ali razmerje do obeh od dveh simetričnih parnih delov.
OPOMBA 3: Na primer medakromionski, medtragionski.
2.2.4 Biceps femoris: Ena od velikih mišic na zadnji strani stegna na nogi.
2.2.5 Cervicale: Štrleča kost na temelju hrbtnega dela vratu (trnast izrastek sedmega hrbteničnega
vretenca).
2.2.6 Deltoidna mišica: Velika mišica na stranskem robu nadlakta v ramenskem delu.
2.2.7 Distalen: Proč od glavne mase telesa.
2.2.8 Frankfurtska ravnina: Standardna vodoravna ravnina v višini zgornjega roba odprtine
sluhovoda (zunanja odprtina ušesa) in spodnje očnične meje (spodnji rob očesne votline), kadar je
medianska ravnina navpična.
2.2.9 Glabella: Najbolj sprednja točka čela med slemenoma obrvi na midsagitalni ravnini.
2.2.10 Glutealna guba: Brazda v koži med ritnico in stegnom.
2.2.11 Os prijema: Os pesti, ki je skladna s podolžno osjo palice, ki jo drži roka.
2.2.12 Inferioren; kavdalen: Proč od glave, proti dnu.

1)
Podroben slovar izrazov je mogoče najti v publikacijah, navedenih v dodatku A.
5

---------------------- Page: 7 ----------------------

SIST EN ISO 7250 : 2000
2.2.13 Inion: Najnižja točka na midsagitalni ravnini na occipitalni lobanjski kosti (zatilju), ki jo je
mogoče otipati med hrbtenjačnim mišičevjem.
2.2.14 Lateralen: V smeri proti stranem telesa.
2.2.15 Medialen: Proti sredinski črti telesa.
2.2.16 Menton; gnathion: Najnižja točka konice brade na midsagitalni ravnini.
2.2.17 Mesosternal: Točka stika tretje in četrte prsnice.
2.2.18 Metakarpalen: Pripadajoč dolgim kostem roke (dlančnicam) med zapestnimi kostmi in
prstnicami (kostmi prstov).
2.2.19 Nasion; sellion: Točka največje zareze udrtine nosnega korena.
2.2.20 Prstnica: Kost prsta na roki ali stopalu.
2.2.21 Posterioren; dorsalen: V smeri proti zadnjemu delu telesa.
2.2.22 Izrastek: Izrazita izdolbina na kosti.
2.2.23 Proksimalen: V smeri glavne mase (sredine) telesa.
2.2.24 Koželjnica: Dolga kost v podlakti na strani palca.
2.2.25 Sagitalen: Pripadajoč anteposteriorni (od spredaj nazaj) medianski ravnini telesa
(midsagitalni) ali pa ravnini, ki je vzporedna z mediansko (parasagitalni).
2.2.26 Styloidni izrastek: Najbolj distalni izrastek na koželjnici ali pa na podlahtnici pri zapestju.
2.2.27 Superioren; kranialen: V smeri proti glavi, proti vrhu.
2.2.28 Ščitasti hrustanec: Izstopajoč hrustanec na prednji strani vratu.
2.2.29 Tibiala: Točka na zgornjem notranjem (medialnem) robu proksimalnega konca golenice, kosti
spodnjega dela noge.
2.2.30 Tragion: Zareza tik nad tragusom (malim hrustančastim poklopcem pred ušesno odprtino).
2.2.31 Podlahtnica: Dolga kost v podlakti na strani mezinca.
2.2.32 Teme: Najvišji del glave na midsagitalni ravnini, kadar je glava nastavljena v frankfurtsko ravnino.
3 Meritvene razmere
Pomembno je, da se poleg številčnih rezultatov kateregakoli merjenja dokumentirajo naslednje
razmere. Priporočajo se fotografiranje in podrobne skice meritev in postopkov.
3.1 Oblačilo osebe
Med meritvami mora biti oseba gola ali oblečena le v najnujnejša oblačila ter razoglava in brez obuvala.
3.2 Podporne površine
Površine za stojo (tla) in plošče ali površine za sedenje morajo biti ravne, vodoravne in nestisljive.
3.3 Simetrija telesa
Priporočljivo je, da se pri meritvah, ki se lahko opravijo na katerikoli od obeh strani telesa, merita obe
strani. Če to ni mogoče, je treba zaznačiti, na kateri strani je bila meritev opravljena.
6

---------------------- Page: 8 ----------------------

SIST EN 7250 : 2000
3.4 Merilna orodja
Priporočljiva standardna merilna orodja so antropometer, drseče šestilo, šireče se šestilo, tehtnica in
tračno merilo.
3.4.1 Antropometer je posebno orodje za merjenje linearnih razdalj med točkami na telesu in
standardnimi referenčnimi površinami, kot so tla ali plošča za sedenje.
3.4.2 Drseče in šireče se šestilo se uporabljata za merjenje širine in globine telesnih delov in tudi
razdalje med referenčnimi oznakami.
3.4.3 Tračno merilo se uporablja za meritve telesnih obsegov. Da se določi največji posteriorni
doseg sedeče osebe, se uporablja merilna kocka z robom 200 mm na vsaki strani. Da se določijo
2)
mere prijema, se uporablja palica s premerom 20 mm .
3.5 Drugi pogoji
Pri meritvah prsnega koša in drugih meritvah, na katere vpliva dihanje, je priporočljivo, da se opravijo
med mirnim dihanjem.
4 Osnovne antropometrične meritve
4.1 Meritve, opravljene, ko oseba stoji
4.1.1 Masa telesa (teža)
Opis: Skupna masa (teža) telesa
Metoda: Oseba stoji na tehtnici
Instrument: Tehtnica
4.1.2 Postava (telesna višina)
Opis: Navpična razdalja od tal do najvišje točke glave
(teme). Glej sliko 1.
Metoda: Oseba stoji popolnoma zravnano s stopali skupaj.
Glava je nastavljena v frankfurtski ravnini.
Instrument: Antropometer.
Slika 1


2)
Za podrobni opis merilnih metod glej navedbo [2], dodatek A.
7

---------------------- Page: 9 ----------------------

SIST EN ISO 7250 : 2000
4.1.3 Očesna višina
Opis: Navpična razdalja od tal do zunanjega kota očesa.
Glej sliko 2.
Metoda: Oseba stoji popolnoma zravnano s stopali skupaj.
Glava je nastavljena v frankfurtski ravnini.
Instrument: Antropometer.
Slika 2

4.1.4 Ramenska višina
Opis: Navpična razdalja med tlemi in akromionom. Glej sliko
3.
Metoda: Oseba stoji popolnoma zravnano s stopali skupaj.
Ramena so sproščena, roke prosto visijo.
Instrument: Antropometer

Slika 3
4.1.5 Višina komolca
Opis: Navpična razdalja med tlemi in najnižjo kostno točko
na upognjenem komolcu. Glej sliko 4.
Metoda: Oseba stoji popolnoma zravnano s stopali skupaj.
Nadlaket prosto visi navzdol, podlaket je nanjo upognjena v
pravem kotu.
Instrument: Antropometer

Slika 4
8

---------------------- Page: 10 ----------------------

SIST EN 7250 : 2000
4.1.6 Višina hrbtenice v boku
Opis: Navpična razdalja med tlemi in anterosuperiornim
medeničnim delom hrbtenice (najbolj navzdol usmerjenim
delom medeničnega grebena). Glej sliko 5.
Metoda: Oseba stoji popolnoma zravnano s stopali skupaj.
Instrument: Antropometer.

Slika 5
4.1.7 Višina dimelj
Opis: Navpična razdalja med tlemi in distalnim delom
inferiornega ramusa dimeljne kosti.
Metoda: Oseba najprej stoji z nogami največ 100 mm
narazen, premikajoča palica merilnega instrumenta pa je
postavljena ob notranjo površino stegna tako, da ob potisku
višje nežno pritisne ob dimeljno kost. Oseba nato stisne
noge in med meritvijo stoji popolnoma zravnano.
Instrument: Antropometer.

Slika 6
4.1.8 Višina tibiale
Opis: Navpična višina med tlemi in tibialo. Glej sliko 7.
Metoda: Oseba stoji popo
...

Questions, Comments and Discussion

Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.