SIST EN 14229:2011
(Main)Structural timber - Wood Poles for overhead lines
Structural timber - Wood Poles for overhead lines
This European Standard covers requirements for single untreated or preservative treated wood poles for overhead lines under cantilever or compression loading (it does not cover poles used as beams). It covers test methods, determination of characteristic values and methods of specifying durability and sizes. It also establishes principles for visual grading.
This European Standard applies to both softwood and hardwood poles.
This European Standard specifies the evaluation of conformity requirements and the marking of wood poles.
This European Standard does not specify wood poles treated against fire to improve their fire performance.
This European Standard does not quantify the service life that may be expected from a wood pole.
NOTE The service life of a wood pole depends on its geographical location, the associated climate of its service environment and either the natural durability of the heartwood of the species selected, or the combination between selection of species, preservative type, and requirements of retention and any incised zones.
Holzbauwerke - Holzmaste für Freileitungen
Diese Europäische Norm legt Anforderungen an einzelne, vorbeugend mit Holzschutzmittel behandelte oder unbehandelte Holzmaste für Freileitungen unter Biege- oder Druckbeanspruchung fest (Maste, die als Holzträger verwendet werden, sind durch sie nicht abgedeckt). Sie behandelt Prüfverfahren, die Bestimmung charakteristischer Werte und Verfahren zur Festlegung von Dauerhaftigkeit und Dimensionen. In ihr werden außerdem Grundsätze für die visuelle Sortierung festgelegt.
Die vorliegende Europäische Norm gilt sowohl für Maste aus Nadelholz als auch aus Laubholz.
Diese Europäische Norm legt die Anforderungen der Konformitätsbewertung und der Kennzeichnung von Holzmasten fest.
Diese Europäische Norm legt keine Anforderungen an Holzmaste fest, die zur Verbesserung ihres Verhaltens im Brandfall gegen Brandeinwirkung behandelt wurden.
Diese Europäische Norm bestimmt nicht die Nutzungsdauer in quantitativer Hinsicht, die von einem Holzmast erwartet werden kann.
ANMERKUNG Die Nutzungsdauer eines Holzmastes hängt von dessen Standort, den klimatischen Verhältnissen denen er während der Nutzungsphase ausgesetzt ist und entweder der natürlichen Dauerhaftigkeit des Kernholzes der ausgewählten Holzart oder der Kombination von ausgewählten Holzarten, der Art des Holzschutzmittels und den Aufnahmeanforderungen sowie etwaigen Perforationszonen ab.
Structures du Bois - Poteaux en bois pour lignes aériennes
La présente Norme européenne couvre les exigences pour les poteaux en bois simples destinés aux lignes aériennes traités ou non traités avec un produit de préservation, soumis à une charge en porte-à-faux ou à une charge en compression (elle ne s'applique pas aux poteaux utilisés comme poutres). Elle couvre les méthodes d'essai, la détermination des valeurs caractéristiques, les méthodes de spécification de la durabilité ainsi que les dimensions. Elle fixe également les principes de classement visuel.
La présente Norme européenne s'applique aussi bien aux poteaux en bois feuillus qu'en bois résineux.
La présente norme spécifie l'évaluation des exigences de conformité et de marquage des poteaux en bois.
La présente Norme ne spécifie pas les poteaux en bois dont le traitement ignifuge permet d'améliorer leur capacité à résister au feu.
La durée de service théorique d'un poteau en bois n'est pas quantifiée dans la présente Norme européenne.
NOTE La durée de service d'un poteau dépend de la situation géographique, du climat lié à l'environnement d'utilisation, et selon les cas, de la durabilité naturelle du duramen des essences sélectionnées ou de la combinaison entre une sélection d'essences, du type de traitement avec produit de préservation et des exigences de rétention, ainsi que la présence de toute zone d'incision.
Konstrukcijski les - Leseni drogovi za nadzemne vode
Ta evropski standard zajema zahteve za enojne neobdelane lesene drogove ali lesene drogove, obdelane z zaščitnim sredstvom, za nadzemne vode pod konzolno ali kompresijsko obremenitvijo (ne zajema drogov, ki se uporabljajo kot gredi). Zajema preskusne metode, ugotavljanje značilnih vrednosti in metode za določanje trajnosti in velikosti. Vzpostavlja tudi načela za vizualno razvrščanje. Ta evropski standard velja za drogove iz mehkega in trdega lesa. Ta evropski standard opredeljuje vrednotenje zahtev za skladnost in označevanje lesenih drogov.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Konstrukcijski les - Leseni drogovi za nadzemne vodeHolzbauwerke - Holzmaste für FreileitungenStructures du Bois - Poteaux en bois pour lignes aériennesStructural timber - Wood Poles for overhead lines79.080Polizdelki iz lesaSemi-manufactures of timber29.240.20DaljnovodiPower transmission and distribution linesICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 14229:2010SIST EN 14229:2011en,fr,de01-april-2011SIST EN 14229:2011SLOVENSKI
STANDARDSIST EN 12510:2002SIST EN 12510:2002/AC:2004SIST EN 12511:2002SIST EN 12465:2002SIST EN 12479:2002SIST EN 12509:20021DGRPHãþD
EUROPEAN STANDARD NORME EUROPÉENNE EUROPÄISCHE NORM
EN 14229
October 2010 ICS 79.080 Supersedes EN 12465:2001, EN 12479:2001, EN 12509:2001, EN 12510:2001, EN 12511:2001English Version
Structural timber - Wood poles for overhead lines
Bois de structure - Poteaux en bois pour lignes aériennes Holzbauwerke - Holzmaste für Freileitungen This European Standard was approved by CEN on 28 August 2010.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national standards may be obtained on application to the CEN Management Centre or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN Management Centre has the same status as the official versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
Management Centre:
Avenue Marnix 17,
B-1000 Brussels © 2010 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved worldwide for CEN national Members. Ref. No. EN 14229:2010: ESIST EN 14229:2011
Commonly used sizes for wood poles . 22Annex B (normative)
Scheme for sampling preservative-treated wood poles . 23B.1Method by taking borings . 23B.1.1General . 23B.1.2Examination of borings . 23B.2Method by taking a cross section . 23Annex C (normative)
Test method for wood pole characteristics . 24C.1Principle. 24C.2Preparation . 24C.3Apparatus . 25C.4Procedure . 25C.5Results . 26C.6Test report . 27C.6.1General . 27C.6.2Test material . 27C.6.3Test procedure . 27C.6.4Test results . 27C.7Example of suitable cantilever bending test method . 28Annex D (normative)
Determination of characteristic values . 29D.1General . 29D.2Sampling. 29D.3Testing . 29D.3.1General . 29D.3.2Bending strength . 30D.3.3Modulus of elasticity . 30D.3.4Test report . 31Annex E (informative)
Typical minimum characteristic values for wood poles . 33Annex ZA (informative)
Clauses of this European Standard addressing the provisions of the EU Construction Products Directive . 34ZA.1Scope and relevant characteristics . 34ZA.2Procedure for attestation of conformity of wood poles for overhead lines . 35ZA.2.1System of attestation of conformity . 35ZA.2.2EC certificate of conformity and EC declaration of conformity . 36ZA.3CE marking and labelling. 37Bibliography . 40 SIST EN 14229:2011
This European Standard recognises that there are many different visual strength grading rules for timber in use in Europe. These have come into existence to allow for: different species or groups of species; geographic origin; different dimensional requirements; varying requirements for different uses; the quality of material available; historic influences or traditions. Because of the diversity of existing standards for wood poles for overhead lines in use in different Member States it is currently impossible to lay down a single set of acceptable visual grading rules for all Member States. This European Standard therefore gives the basic principles to be followed when drawing up regional, national, local or buyer requirements for some characteristics and sets limits for others. In laying down visual grading rules, two main factors are relevant: they clearly define and limit the additional characteristics in poles so that there is a very high confidence that poles supplied meet the required characteristic strength value; the rules and the text can be easily understood and be suitable for implementation by grading personnel. This European Standard is also concerned with the durability characteristics of wood poles for overhead power and telecommunication lines. It assumes that all such poles are constructed from round timber in which the finished product comprises either a central core of heartwood surrounded by a zone of sapwood or the heartwood only.
NOTE Some timber (e.g. abies alba and picea abies) do not allow differentiation between heartwood and sapwood. EN 351-1 specifies how such timber should be treated when preservation is required. For such species there may be different requirements for the incised zone and other parts of the pole.
This European Standard applies to both softwood and hardwood poles.
This European Standard specifies the evaluation of conformity requirements and the marking of wood poles. This European Standard does not specify wood poles treated against fire to improve their fire performance. This European Standard does not quantify the service life that may be expected from a wood pole. NOTE The service life of a wood pole depends on its geographical location, the associated climate of its service environment and either the natural durability of the heartwood of the species selected, or the combination between selection of species, preservative type, and requirements of retention and any incised zones.
2 Normative references The following referenced documents are indispensable for the application of this document. For dated references, only the edition cited applies. For undated references, the latest edition of the referenced document (including any amendments) applies. EN 212, Wood preservatives — General guidance on sampling and preparation for analysis of wood preservatives and treated timber EN 252, Field test method for determining the relative protective effectiveness of a wood preservative in ground contact EN 350-1, Durability of wood and wood-based products — Natural durability of solid wood — Part 1: Guide to the principles of testing and classification of the natural durability of wood EN 350-2, Durability of wood and wood-based products — Natural durability of solid wood — Part 2: Guide to natural durability and treatability of selected wood species of importance in Europe EN 351-1:2007, Durability of wood and wood-based products — Preservative-treated solid wood — Part 1: Classification of preservative penetration and retention EN 351-2:2007, Durability of wood and wood-based products — Preservative-treated solid wood — Part 2: Guidance on sampling for the analysis of preservative-treated wood EN 599-1, Durability of wood and wood-based products — Efficacy of preventive wood preservatives as determined by biological tests — Part 1: Specification according to use class EN 13183-1, Moisture content of a piece of sawn timber — Part 1: Determination by oven dry method EN ISO 3166-1, Codes for the representation of names of countries and their subdivisions — Part 1: Country codes (ISO 3166-1:2006) EN ISO 9001:2008, Quality management systems — Requirements (ISO 9001:2008) ISO 2859-1, Sampling procedures for inspection by attributes — Part 1: Sampling schemes indexed by acceptable quality limit (AQL) for lot-by-lot inspection
fsp state of a piece of timber when the cell walls are saturated with moisture but no moisture exists in the cell cavities 3.9 fissure longitudinal separation of fibres 3.10 grain detector device for detecting the angle of grain in timber 3.11 growth rate mean number of growth rings per 25 mm 3.12 heart shake radial end shake originating at the pith SIST EN 14229:2011
NOTE The minimum limit of the incised zone should be 400 mm above and 400 mm below the specified ground line for the pole in service. 3.14 included sapwood presence in the heartwood of a complete or incomplete ring having the colour and the properties of sapwood 3.15 indirect testing testing of the preservative treatment achieved by measurement of a property found to exhibit a correlation between itself and the penetration and retention of preservative 3.16 knot portion of a branch embedded in wood 3.17 knot cluster knots located so that no grain recovery is evident between adjacent knots 3.18 knot diameter dimension of the knot measured on the surface of the pole and perpendicular to the axis of the pole NOTE The diameter takes the entire knot into account, excluding the sapwood. 3.19 length distance from the pole butt to the pole tip 3.20 maximum diameter maximum diameter of the pole at the section of measurement 3.21 minimum diameter minimum diameter of the pole at the section of measurement 3.22 moisture content ratio of the mass of the quantity of water in a material to the mass of the dry material 3.23 nominal diameter a) theoretical diameter for poles with 5 % or less ovality; b) minimum diameter for poles with greater than 5 % ovality 3.24 ovality difference between the maximum and minimum diameter at a cross section expressed as a percentage of the minimum diameter SIST EN 14229:2011
dq nominal diameter at point of load application, in millimetres
dmax nominal diameter at section of maximum stress, in millimetres E modulus of elasticity parallel to grain in bending, in newtons per square millimetre fm bending strength – maximum stress at assumed ground line or point of maximum stress if this is above the assumed ground line, in newtons per square millimetre Iq second moment of area of cross section at point of load application, in N/mm4 l pole length measured from butt to tip, in millimetres
lg distance from butt to assumed ground-line, in millimetres
lmax distance from butt to section of maximum stress or ground line, whichever is the greater, in millimetres
lq distance from tip to position of applied load, in millimetres Q applied load, in newtons sa-s0 movement of load application point parallel to longitudinal axis of the pole during testing, in millimetres (see Figure 1) ta-t0 deflection at point of load application, in millimetres (see Figure C.1) Emean mean value of modulus of elasticity parallel to grain, in newtons per square millimetre fm,k characteristic value of bending strength, in newtons per square millimetre
fm,05 sample fifth percentile of bending strength, in newtons per square millimetre SIST EN 14229:2011
m(fm) sample mean value of bending strength, in newtons per square millimetre
m(fm,05) mean of fm,05 values, in newtons per square millimetre n number of test poles in a sample s standard deviation (the variable is given in parentheses), in newtons per square millimetre s(E) sample standard deviation of modulus of elasticity, in newtons per square millimetre s(fm) sample standard deviation of bending strength, in newtons per square millimetre 5 General requirements 5.1 Species The species used for wood poles shall be declared. The species commonly used with their names and marking codes are listed in Table 1. Where other species than those given in Table 1 are used they shall also conform to this European Standard and shall be marked with the code, which consists of the first letter of species name and as many letters of the second word of species name as are necessary to avoid confusion. NOTE Common names of the species are different depending upon language version. Table 1
Species commonly used for wood poles and their marking codes Botanical species Common name Marking code Abies alba Abies pectinata Larix species Picea abies Picea sitchensis
Pinus laricio Pinus nigra Pinus pinaster Pinus sylvestris Pinus uncinata Pseudotsuga menziesii Fir Fir Larch Spruce Sitka spruce Corsican pine Corsican / Austrian pine / Black pine Maritime pine Scots pine / Redwood Mountain pine Douglas fir AA AP LE PA SS PL PN PP PS PU PM
The size of the wood poles, specified by the overall length, the nominal diameter at 1,5 m from the butt and the nominal diameter at the tip, measured in accordance with 6.1, shall be declared. The permissible deviations shall be: length:
(-1 / +2) %; diameter: (-0 / +40) mm, unless otherwise declared by the manufacturer. NOTE A list of commonly used wood pole sizes (minimum nominal diameter at 1,5 m from the butt and length) is given in Annex A. 5.4 Bending strength and modulus of elasticity
Either the maximum top load and deflection of the wood pole or its characteristic bending strength and modulus of elasticity combined with the minimum diameter at 1,5 m from the butt and the minimum diameter at the tip, determined in accordance with Annexes C and D shall be declared. The declared characteristic values shall include quantitative limits for the additional characteristics determined according to 5.5. NOTE Typical minimum characteristic values for wood poles are presented in Annex E. 5.5 Additional characteristics 5.5.1 Knots, knotholes and knot clusters The maximum dimension of knots, knotholes and knot clusters shall be measured in the following manner (see also Figure 1): a) individual knots or knot clusters – maximum diameter of knots or knot clusters expressed as a factor of the circumference of the wood pole at the point where the knot occurs; and SIST EN 14229:2011
Key A Case 1) Individual knots or knot clusters B Case 2) Multiple knots in any 300 mm length of the wood pole Figure 1
Measurement of knots 5.5.2 Slope of grain The slope of grain relative to the longitudinal axis shall be measured according to 6.3. There shall be no significant changes in the slope of grain. 5.5.3 Heartwood For hardwood poles, the minimum area of heartwood, when measured at the butt, shall be declared. 5.5.4 Rate of growth The rate of growth shall be declared as the minimum number of growth rings per 25 mm, when measured in accordance with 6.4 (i.e. maximum growth rate). 5.5.5 Straightness Single sweep shall be permitted to the extent that the longitudinal axis of the wood pole remains within a distance of 1 % of the pole length from a straight line drawn from the centre of the tip to the centre of the pole 1,5 m from the butt. SIST EN 14229:2011
The natural durability class to wood-destroying fungi of the heartwood of a wood pole shall be declared by reference to the system defined in EN 350-1. Species in Classes 1 and 2 (i.e. very durable and durable to wood destroying organisms) and species in Classes D and M (i.e. durable and moderately durable to insects), respectively, may be specified for wood poles used without preservative treatment. The natural durability class shall be established either: a) by testing the wood species concerned according to the principles laid down in EN 350-1; or b) by reference to EN 350-2, where wood species are listed as complying with the various classes of natural durability to wood-destroying organisms (i.e. fungi, Anobium, Hylotrupes and termites). Timber species with a natural durability classification that includes a range (e.g. "4-5") shall be regarded as having a natural resistance associated with the larger quoted number. 5.7 Preservative treated wood poles 5.7.1 General Where the loss of sapwood would compromise the integrity of the wood pole during its service life preservative treatment is normally required in order to provide the poles with sufficient enhanced durability.
Wood poles shall be inspected after they have been dressed and not more than one month prior to preservative treatment.
The wood poles shall be free from features, which would prevent a proper application of preservative and thus impair the function of the preservative-treated wood poles when in service. All dressing, notching, pre-cutting and boring of the wood pole shall be completed before preservative treatment. Prior to preservative treatment the moisture content of the wood pole shall be at a level appropriate to the wood preservative and method of treatment used. Preservative treatment shall be defined in terms of depth of lateral penetration of preservative into the treated wood pole and retention of preservative within that treated zone according to the requirements of EN 351-1. For the purposes of verifying compliance with EN 351-1, a charge shall be considered. The preservative treatment used shall not compromise the performance of the wood pole in service. NOTE Preservation of wood by mechanical and structural means may be considered. 5.7.2 Requirements for wood preservatives Wood preservatives used shall conform to the performance requirements of Use Class 4 preservatives as defined in EN 599-1 and shall be declared. For the purposes of this European Standard, determination of compliance with the performance requirements of EN 599-1 shall include data from the field test in EN 252 and any of the additional local tests given in EN 599-1 applicable to the place of use of the product. 5.7.3 Penetration requirement The penetration requirement shall be defined in terms of the penetration classes listed in EN 351-1. Following completion of the preservation process, treated poles shall meet the requirements of the selected penetration class of EN 351-1.
Multiples greater than one may be applied to the critical value to specify higher retentions as a means of increasing the service life. In the case of established preservatives where a critical value has not yet been determined, the retention shall be specified using service experience as its basis. 5.7.5 Tolerances for preservative-treated charge 5.7.5.1 Penetration tolerances Sampling for penetration shall be as detailed in 7.3.4.2.2 and shall be subject to an acceptable quality level (AQL) of 10 % using inspection level II (see EN 351-2:2007, Table 1). However, a lower percentage AQL may be declared. 5.7.5.2 Retention tolerances The mean retention in the complete analytical zone (see EN 351-1) shall be equal to or greater than the retention requirement specified according to 5.7.4. 6 Test methods 6.1 Length and diameter Length of the wood pole shall be measured using a tape measure. Maximum and minimum diameters shall be measured using callipers. Alternatively, the theoretical diameter may be calculated from the circumference measured by using a tape measure. All measurements shall be made when the wood pole is at or above fibre saturation point, determined in accordance with 6.8. Where one or both ends of the wood pole are not cut square, the minimum length shall be recorded. The taper of wood poles covered by this European Standard is expected to be between 6 mm and 16 mm per metre length. 6.2 Knots and knot clusters The dimension of a knot or knot cluster shall be measured as the diameter of a knot measured on the surface of the pole and perpendicular to the axis of the pole. Knot clusters shall be treated as a single knot. 6.3 Slope of grain The slope of grain shall be measured over a minimum 1 m length of the wood pole. EXAMPLE A slope of 1 in 8 represents 1/8 m (i.e. 125 mm) deviation over a 1 m length along the axis of the pole. The grain direction of the wood pole shall be determined by one of the following methods from which the slope of grain shall be calculated either: a) by taking a line parallel to the surface fissures; or SIST EN 14229:2011
...
SLOVENSKI SIST EN 14229
STANDARD
april 2011
Konstrukcijski les – Leseni drogovi za nadzemne vode
Structural timber – Wood Poles for overhead lines
Structures du Bois – Poteaux en bois pour lignes aériennes
Holzbauwerke – Holzmaste für Freileitungen
Referenčna oznaka
ICS 29.240.20; 79.080 SIST EN 14229:2011 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in III ter od 1 do 40
© 2017-05. Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN 14229 : 2011
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 14229 (sl), Konstrukcijski les – Leseni drogovi za nadzemne vode, 2011, ima
status slovenskega standarda in je istoveten evropskemu standardu EN 14229 (en; de; fr), Structural
timber – Wood poles for overhead lines, 2010.
Ta standard nadomešča SIST EN 12465:2002, SIST EN 12479:2002, SIST EN 12509:2002, SIST EN
12510:2002, SIST EN 12510:2002/AC:2004 in SIST EN 12511:2002.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 14229:2010 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo
CEN/TC 124 Lesene konstrukcije. Slovenski standard SIST EN 14229:2011 je prevod evropskega
standarda EN 14229:2010. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je
odločilen izvirni evropski standard v enem izmed treh uradnih jezikov CEN. Slovensko izdajo
standarda je pripravil tehnični odbor SIST/TC KON Konstrukcije.
Odločitev za privzem tega standarda je dne 21. julija 2010 sprejel SIST/TC KON Konstrukcije.
ZVEZA S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omejeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 212 Zaščitna sredstva za les – Splošna navodila za vzorčenje in pripravo
zaščitnih sredstev za les in zaščitenega lesa za analizo
SIST EN 252 Terenska preskusna metoda za ugotavljanje relativne preventivne
učinkovitosti zaščitnega sredstva za les v stiku z zemljo
SIST EN 350-1 Trajnost lesa in lesnih izdelkov – Naravna trajnost masivnega lesa – 1. del:
Navodila za osnove preskušanja in klasifikacije naravne trajnosti lesa
SIST EN 350-2 Trajnost lesa in lesnih izdelkov – Naravna trajnost masivnega lesa – 2. del:
Naravna trajnost in možnost impregnacije izbranih, v Evropi pomembnih
vrst lesa
SIST EN 351-1:2007 Trajnost lesa in lesnih proizvodov – Zaščiten masivni les – 1. del:
Razvrščanje biocidnih proizvodov glede na penetracijo in navzem
SIST EN 351-2:2007 Trajnost lesa in lesnih izdelkov – Naravna trajnost masivnega lesa – 2. del:
Vodilo za vzorčenje za analize zaščitenega lesa
SIST EN 599-1 Trajnost lesa in lesnih proizvodov – Lastnosti preventivnih zaščitnih
sredstev za les, določene z biološkimi testi – 1. del: Zahteve glede na
razrede izpostavitve
SIST EN 13183-1 Delež vlage v žaganem lesu – 1. del: Določevanje s sušenjem v pečici
SIST EN ISO 3166-1 Kode za predstavljanje imen držav in njihovih podrejenih enot – 1. del:
Kode držav (ISO 3166-1:2006)
SIST EN ISO 9001:2008 Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve (ISO 9001:2008)
SIST ISO 2859-1 Postopki vzorčenja pri kontroli po opisnih (atributivnih) spremenljivkah –
1. del: Pravila vzorčenja, razvrščena po prevzemni meji kakovosti (AQL) za
kontrolo zaporednih partij (lotov)
OSNOVA ZA IZDAJO STANDARDA
– privzem standarda EN 14229:2010
II
SIST EN 14229 : 2011
PREDHODNE IZDAJE
– SIST EN 12465:2002, SIST EN 12479:2002, SIST EN 12509:2002, SIST EN 12510:2002, SIST
EN 12510:2002/AC:2004 in SIST EN 12511:2002
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz "evropski standard", v SIST EN 14229:2011
to pomeni »slovenski standard«.
– Uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je istoveten EN 14229:2010 in je objavljen z dovoljenjem
CEN-CENELEC
Upravni center
Avenue Marnix 17
B-1000 Bruselj
This national document is identical with EN 14229:2010 and is published with the
permission of
CEN-CENELEC
Management Centre
Avenue Marnix 17
B -1000 Brussels
III
EVROPSKI STANDARD EN 14229
EUROPEAN STANDARD
EUROPÄISCHE NORM
NORME EUROPÉENNE oktober 2010
ICS: 79.080 Nadomešča EN 12465:2001, EN 12479:2001,
EN 12509:2001, EN 12510:2001, EN 12511:2001
Slovenska izdaja
Konstrukcijski les –
Leseni drogovi za nadzemne vode
Structural timber – Wood Poles for Structures du Bois – Poteaux en bois pour Holzbauwerke – Holzmaste für
overhead lines lignes aériennes Freileitungen
Ta evropski standard je CEN sprejel 28 avgusta 2010.
Člani CEN morajo izpolnjevati notranje predpise CEN/CENELEC, s katerimi je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnihkoli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Seznami najnovejših izdaj
teh nacionalnih standardov in njihovi bibliografski podatki so na voljo pri Upravnem centru CEN ali
članih CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh uradnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN, veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organi za standarde Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške,
Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Europäisches Komitee für Normung
Comité Européen de Normalisation
Upravni center: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj
© 2010 CEN Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN. Ref. oznaka EN 14229:2010 E
SIST EN 14229 : 2011
Vsebina Stran
Predgovor . 5
Uvod . 6
1 Področje uporabe . 7
2 Zveze s standardi . 7
3 Izrazi in definicije . 8
4 Simboli in kratice . 11
5 Splošne zahteve . 12
5.1 Lesne vrste . 12
5.2 Sečnja in priprava lesa . 12
5.2.1 Sečnja dreves . 12
5.2.2 Ravnanje z lesom . 12
5.2.3 Mehanska predobdelava . 13
5.3 Dimenzije in dopustni odmiki . 13
5.4 Upogibna trdnost in modul elastičnosti . 13
5.5 Dodatne lastnosti . 13
5.5.1 Grče, izpadle grče in skupine grč . 13
5.5.2 Naklon vlaken . 14
5.5.3 Jedrovina . 14
5.5.4 Hitrost priraščanja . 14
5.5.5 Ravnost . 14
5.5.6 Vrasla skorja in odrgnine . 14
5.5.7 Mehanske poškodbe .15
5.5.8 Kolesivost in zvezdaste razpoke . 15
5.5.9 Razpokanost . 15
5.5.10 Izvor lesa . 15
5.5.11 Trohnoba, gniloba in insekti . 15
5.5.12 Dvojna beljava . 15
5.5.13 Razpoke . 15
5.5.14 Druga merila . 15
5.6 Nezaščiteni leseni drogovi . 15
5.7 Leseni drogovi, zaščiteni z biocidnimi proizvodi za zaščito lesa . 16
5.7.1 Splošno . 16
5.7.2 Zahteve za biocidne proizvode za zaščito lesa . 16
5.7.3 Zahteva za penetracijo . 16
5.7.4 Zahteva za navzem . 16
5.7.5 Tolerance pri šarži, zaščiteni z biocidnimi proizvodi za zaščito lesa . 17
6 Preskusne metode . 17
6.1 Dolžina in premer . 17
6.2 Grče in skupine grč . 17
SIST EN 14229 : 2011
6.3 Naklon vlaken . 17
6.4 Hitrost priraščanja . 17
6.5 Vrasla skorja in odrgnine . 17
6.6 Mehanske poškodbe .18
6.7 Razpokanost . 18
6.8 Ugotavljanje vsebnosti vlage . 18
7 Vrednotenje skladnosti . 18
7.1 Splošno . 18
7.2 Začetno tipsko preskušanje (ITT) . 18
7.3 Kontrola proizvodnje v obratu . 19
7.3.1 Splošno . 19
7.3.2 Specifične zahteve za proizvod . 20
7.3.3 Kontrola proizvodnje v obratu za nezaščitene proizvode . 20
7.3.4 Kontrola proizvodnje v obratu za proizvode, zaščitene z biocidnimi proizvodi za zaščito lesa . 20
7.3.5 Začetni pregled obrata in kontrola proizvodnje v obratu . 21
7.3.6 Redni nadzor . 21
8 Označevanje . 22
Dodatek A (normativni): Pogosto uporabljene velikosti lesenih drogov . 23
Dodatek B (normativni): Shema za vzorčenje lesenih drogov, zaščitenih z biocidnim
proizvodom za zaščito lesa . 24
B.1 Metoda z odvzemom izvrtkov . 24
B.1.1 Splošno . 24
B.1.2 Pregledovanje izvrtkov . 24
B.2 Metoda z odvzemom prereza . 24
Dodatek C (informativni): Preskusna metoda za ugotavljanje lastnosti lesenega droga . 25
C.1 Način dela . 25
C.2 Priprava . 25
C.3 Oprema . 25
C.4 Postopek . 26
C.5 Rezultati . 26
C.6 Poročilo o preskusu . 27
C.6.1 Splošno . 27
C.6.2 Preskusni vzorec . 27
C.6.3 Preskusni postopek. 28
C.6.4 Rezultati preskušanja . 28
C.7 Primer ustrezne preskusne konzolne upogibne metode . 28
Dodatek D (normativni): Ugotavljanje karakterističnih vrednosti . 30
D.1 Splošno . 30
D.2 Vzorčenje . 30
D.3 Preskušanje . 30
D.3.1 Splošno . 30
SIST EN 14229 : 2011
D.3.2 Upogibna trdnost . 31
D.3.3 Modul elastičnosti . 31
D.3.4 Poročilo o preskusu . 31
Dodatek E (informativni): Tipične najmanjše karakteristične vrednosti lesenih drogov . 33
Dodatek ZA (informativni): Točke tega evropskega standarda, ki se nanašajo na določila
Direktive EU o gradbenih proizvodih . 34
ZA.1 Področje uporabe in ustrezne lastnosti. 34
ZA.2 Postopek potrjevanja skladnosti lesenih drogov za nadzemne vode . 35
ZA.2.1 Sistem potrjevanja skladnosti . 35
ZA.2.2 ES-certifikat o skladnosti in ES-izjava o skladnosti . 36
ZA.3 CE-označevanje in etiketiranje . 37
Literatura . 40
Preglednica 1: Lesne vrste, ki se navadno uporabljajo za lesene drogove,
in njihove označevalne kode . 12
Preglednica E.1: Tipične najmanjše karakteristične vrednosti lesenih drogov . 33
Preglednica ZA.1: Ustrezne točke . 35
Preglednica ZA.2: Sistem potrjevanja skladnosti . 36
Preglednica ZA.3: Naloge pri vrednotenju skladnosti za lesene drogove pri sistemu 2+ . 36
Slika 1: Merjenje grč . 14
Slika C.1: Simboli, uporabljeni pri izračunu upogibne trdnosti in modula elastičnosti . 27
Slika C.2: Tipična postavitev za upogibni preskus . 29
Slika D.1: Vpliv števila drogov in vzorcev na statistični faktor k . 32
Slika ZA.1: Primer poenostavljene oznake CE na lesenem drogu ali na nalepki, pritrjeni nanj . 38
Slika ZA.2: Primer celotne oznake CE, ki jo je treba navesti v dokumentih,
ki spremljajo leseni drog . 38
SIST EN 14229 : 2011
Predgovor
Ta dokument (EN 14229:2010) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 124 Lesene konstrukcije, katerega
sekretariat vodi AFNOR.
Ta evropski standard mora dobiti status nacionalnega standarda, bodisi z objavo istovetnega besedila
ali z razglasitvijo, najpozneje do aprila 2011, nasprotujoče nacionalne standarde je treba razveljaviti
najpozneje aprila 2011.
Opozoriti je treba na možnost, da je lahko nekaj elementov tega dokumenta predmet patentnih pravic.
CEN [in/ali CENELEC] ne prevzema odgovornosti za identifikacijo katerih koli ali vseh takih patentnih
pravic.
Ta dokument nadomešča EN 12465:2001, EN 12479:2001, EN 12509:2001, EN 12510:2001, EN
12511:2001.
Ta dokument je bil pripravljen na podlagi mandata, ki sta ga Evropska komisija in Evropsko združenje
za prosto trgovino (EFTA) podelila CEN, in podpira bistvene zahteve direktive (direktiv) EU.
Za zvezo z direktivo(-ami) EU glej informativni dodatek ZA, ki je sestavni del tega dokumenta.
Po notranjih predpisih CEN/CENELEC so dolžne ta evropski standard privzeti nacionalne organizacije
za standarde naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike, Danske, Estonije,
Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Madžarske,
Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije,
Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
SIST EN 14229 : 2011
Uvod
Drogovi za nadzemne vode niso zajeti v EN 1995-1-1 (tj. Evrokod 5), ki obravnava projektiranje stavb
in gradbenih inženirskih objektov. Dobavitelj je vedno odgovoren, da so vsi proizvodi, ki jih dobavlja, v
skladu z zahtevami tega evropskega standarda in vsemi drugimi specifikacijami, veljavnimi zanje. Ta
evropski standard je namenjen začetni določitvi karakterističnih vrednosti lesa za dano vzorčno
skupino lesenih drogov (tj. začetno tipsko preskušanje) in dodatnemu preverjanju, kadar obstaja
razlog za domnevo, da so se karakteristične vrednosti za vzorčno skupino zmanjšale. Če obstajajo
empirične karakteristične vrednosti, se lahko uporabljajo. V dodatku E so predstavljene nekatere
tipične najmanjše karakteristične vrednosti za lesene drogove. Poleg tega ta standard navaja tudi
zahteve za kontrolo proizvodnje v obratu s proizvodnimi tolerancami, kar omogoča proizvajalcu
vzorčne skupine lesenih drogov, da so ti v skladu z navedenimi karakterističnimi vrednostmi, ki
izhajajo iz začetnega tipskega preskušanja.
Ta evropski standard ugotavlja, da v Evropi obstaja veliko različnih pravil pri vizualnem razvrščanju
lesa po trdnosti. Uveljavila so se glede na:
– različne lesne vrste ali skupine vrst,
– geografsko poreklo,
– zahteve glede različnih dimenzij,
– različne zahteve za različne uporabe,
– kakovost razpoložljivega materiala,
– zgodovinske vplive ali tradicije.
Zaradi raznolikosti obstoječih standardov za lesene drogove za nadzemne vode, ki se uporabljajo v
različnih državah članicah, trenutno ni mogoče določiti enotnega sklopa sprejemljivih pravil za vizualno
razvrščanje za vse države članice.
Ta evropski standard zato podaja temeljna načela, ki se upoštevajo pri pripravi regionalnih,
nacionalnih, lokalnih ali kupčevih zahtev za nekatere lastnosti, in določa omejitve za druge.
Pri določanju pravil za vizualno razvrščanje sta pomembna dva glavna dejavnika:
– da jasno določajo in omejujejo dodatne lastnosti drogov tako, da je zagotovljeno veliko zaupanje,
da bodo dobavljeni drogovi izpolnjevali zahtevano karakteristično trdnost;
– da je pravila mogoče enostavno razumeti in so primerna, da jih uporablja osebje pri razvrščanju.
Ta evropski standard obravnava tudi trajnost lesenih drogov za nadzemne električne in
telekomunikacijske vode. Šteje se, da imajo take lastnosti vsi drogovi iz okroglega lesa, ki jih tvori
jedrovina, obdana z beljavo, ali samo jedrovina.
Opomba: Pri nekaterih lesnih vrstah (npr. abies alba in picea abies) ni mogoče razlikovati jedrovine in beljave. EN 351-1
določa, kako naj se tak les obdela, kadar je zahtevana zaščita z biocidnimi proizvodi za zaščito lesa. Za take
lesne vrste lahko veljajo drugačne zahteve za zarezno cono in za druge dele droga.
SIST EN 14229 : 2011
1 Področje uporabe
Ta evropski standard določa zahteve za posamezne nezaščitene ali z biocidnimi proizvodi za zaščito
lesa zaščitene lesene drogove za nadzemne vode, obremenjene konzolno ali tlačno (upogibno
obremenjeni drogovi niso zajeti). Določa preskusne metode, karakteristične vrednosti ter metode za
določanje trajnosti in velikosti. Prav tako postavlja kriterije za vizualno razvrščanje.
Ta evropski standard velja za drogove iz iglavcev in listavcev.
Ta evropski standard določa zahteve za vrednotenje skladnosti in označevanje lesenih drogov.
Ta evropski standard ne opredeljuje lesenih drogov, zaščitenih proti ognju za izboljšano protipožarno
odpornost.
Ta evropski standard ne določa pričakovane tehnične življenjske dobe lesenega droga.
OPOMBA: Tehnična življenjska doba lesenega droga je odvisna od njegove geografske lokacije, podnebnih razmer na
mestu vgradnje in tudi od naravne odpornosti jedrovine izbrane vrste oziroma od kombinacije izbire lesnih vrst,
vrste biocidnega sredstva za zaščito lesa in zahtev glede navzema in zareznih con.
2 Zveze s standardi
Za uporabo tega standarda so, delno ali v celoti, nujno potrebni spodaj navedeni referenčni
dokumenti. Pri datiranih sklicevanjih se uporablja le navedena izdaja. Pri nedatiranih sklicevanjih se
uporablja zadnja izdaja publikacije (vključno z dopolnili).
EN 212 Zaščitna sredstva za les – Splošna navodila za vzorčenje in pripravo
zaščitnih sredstev za les in zaščitenega lesa za analizo
EN 252 Terenska preskusna metoda za ugotavljanje relativne preventivne
učinkovitosti zaščitnega sredstva za les v stiku z zemljo
EN 350-1 Trajnost lesa in lesnih izdelkov – Naravna trajnost masivnega lesa – 1. del:
Navodila za osnove preskušanja in klasifikacije naravne trajnosti lesa
EN 350-2 Trajnost lesa in lesnih izdelkov – Naravna trajnost masivnega lesa – 2. del:
Naravna trajnost in možnost impregnacije izbranih, v Evropi pomembnih
vrst lesa
EN 351-1:2007 Trajnost lesa in lesnih proizvodov – Zaščiten masivni les – 1. del:
Razvrščanje biocidnih proizvodov glede na penetracijo in navzem
EN 351-2:2007 Trajnost lesa in lesnih izdelkov – Naravna trajnost masivnega lesa – 2. del:
Vodilo za vzorčenje za analize zaščitenega lesa
EN 599-1 Trajnost lesa in lesnih proizvodov – Lastnosti preventivnih zaščitnih
sredstev za les, določene z biološkimi testi – 1. del: Zahteve glede na
razrede izpostavitve
EN 13183-1 Delež vlage v žaganem lesu – 1. del: Določevanje s sušenjem v pečici
EN ISO 3166-1 Kode za predstavljanje imen držav in njihovih podrejenih enot – 1. del:
Kode držav (ISO 3166-1:2006)
EN ISO 9001:2008 Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve (ISO 9001:2008)
ISO 2859-1 Postopki vzorčenja pri kontroli po opisnih (atributivnih) spremenljivkah –
1. del: Pravila vzorčenja, razvrščena po prevzemni meji kakovosti (AQL) za
kontrolo zaporednih partij (lotov)
SIST EN 14229 : 2011
3 Izrazi in definicije
V tem dokumentu se uporabljajo naslednji izrazi in definicije.
3.1
vrasla skorje
skorja, ki jo delno ali v celoti obdaja les
3.2
karakteristična vrednost
vrednost, ki ustreza 5-odstotni fraktili statistične porazdelitve trdnosti ali srednji vrednosti modula
elastičnosti
3.3
šarža
lesni asortimenti, ki so bili impregnirani skupaj v istem postopku
3.4
razpoka
ločitev lesnih vlaken po dolžini ali širini
OPOMBA: Razpoke lahko nastanejo zaradi notranjih napetosti zaradi neenakomernega vzdolžnega krčenja vlaken ali
vlaken, ločenih zaradi stiskanja ali drugih zunanjih obremenitev.
3.5
trohnoba in gniloba
razgradnja lesa zaradi gliv ali drugih mikroorganizmov, ki povzročajo mehčanje, napredujočo izgubo
mase in trdnosti ter pogosto spremembo teksture in barve
3.6
neposredno preskušanje
preskušanje zaščite z biocidnimi proizvodi z neposrednim merjenjem globine penetracije in navzema
biocidnega proizvoda v les
3.7
dvojna ukrivljenost
ukrivljenost, za katero sta značilna dva ali več zavojev v eni ali več ravninah
3.8
točka nasičenja celičnih sten
tncs
stanje lesa, ko so celične stene popolnoma nasičene z vezano vodo, v lumnih celic pa ni proste vode
3.9
razpokanost
vzdolžna ločenost vlaken
3.10
naprava za določitev naklona vlaken
naprava za zaznavanje naklona vlaken v lesu
3.11
hitrost priraščanja
srednje število branik na 25 mm
3.12
srčna razpoka
radialna čelna razpoka, ki izhaja iz stržena
SIST EN 14229 : 2011
3.13
zarezna cona
območje oboda droga, pri katerem je bil izveden postopek vrezovanja kot pomoč pri zagotavljanju
globlje in enakomernejše penetracije biocidnega proizvoda za zaščito lesa
OPOMBA: Najmanjša meja zarezne cone je 400 mm nad in 400 mm pod določeno talno črto droga v uporabi.
3.14
dvojna beljava
popolni ali nepopolni obroč lesa v jedrovini, ki ima barvo in lastnosti beljave
3.15
posredno preskušanje
preskušanje zaščite z biocidnimi proizvodi z meritvijo lastnosti, ki kaže na korelacijo med lastnostmi,
penetracijo in navzemom biocidnega sredstva
3.16
grča
del veje, vraščen v lesu
3.17
skupina grč, venec grč
grče, razmeščene tako, da med sosednjimi grčami ni lesa brez večjega naklona vlaken
3.18
premer grče
dimenzija grče, merjena na površini droga pravokotno na njegovo os
OPOMBA: Premer upošteva celotno grčo brez beljave.
3.19
dolžina
razdalja od spodnjega konca droga do njegovega vrha
3.20
največji premer
največji premer droga na mestu merjenja
3.21
najmanjši premer
najmanjši premer droga na mestu merjenja
3.22
vsebnost vlage
razmerje med maso količine vode v snovi in maso suhe snovi.
3.23
nazivni premer
a) teoretični premer drogov s 5-odstotno ali manjšo ovalnostjo,
b) najmanjši premer drogov z več kot 5-odstotno ovalnostjo
3.24
ovalnost
razlika med največjim in najmanjšim premerom prereza, izražena kot odstotek najmanjšega premera
3.25
stržen
najbolj notranji del droga
SIST EN 14229 : 2011
3.26
drog
dolg okrogel les za prosto stoječo uporabo
3.27
spodnji konec droga
najnižja točka debelejšega konca droga
3.28
vrh droga
najvišja točka tanjšega konca droga
3.29
vzorčna skupina
skupina drogov, opredeljena z isto vrsto, izvorom in razredom lesa
3.30
odrgnina skorje
površinska rana, delno zarasla med rastjo drevesa
3.31
kolesivost
razpokanost v smeri branik
3.32
vzorec
en ali več drogov, vzetih iz ene vzorčne skupine.
3.33
enota vzorčenja
drog, zaščiten z biocidnim proizvodom, vzet iz šarže
3.34
naprava za zarisovanje črt
kolenasta palica z vrtljivim ročajem in iglo na vrhu, nastavljena za izdelavo sledi pod rahlim kotom
OPOMBA: Uporablja se kot naprava za ugotavljanje naklona vlaken, in sicer se igla vtisne v les in nato vleče po površini v
navidezni smeri vlaken.
3.35
najbolj obremenjeni del
del droga s premerom 1,5 × premer na mestu obtežbe, če je ta nad talno črto ali kako drugače nad
odsekom dejanske talne črte
3.36
kratka krivina (lokalni upogibek)
naravna ukrivljenost osi droga, ki se pojavi na dolžini, krajši od 1,5 m
3.37
enojna ukrivljenost
ukrivljenost z enkratnim zavojem
3.38
naklon vlaken
odmik smeri vlaken od vzdolžne osi kosa debla
3.39
standardni drog, drog s standardno velikostjo
drog z dolžino 8 m do 10 m in s premerom 180 mm do 220 mm na razdalji 1,5 m od spodnjega konca,
ki se uporablja za ugotavljanje karakterističnih vrednosti
SIST EN 14229 : 2011
3.40
zvezdaste razpoke
dve ali več srčnih razpok
3.41
ukrivljenost
odmik vzdolžne osi okroglega lesa od premice
3.42
koničnost
postopno zmanjševanje premera debla vzdolž njegove višine ali okroglega lesa vzdolž njegove dolžine
3.43
teoretični premer
premer kroga z enakim obsegom, kot je dejanski obseg na mestu meritve
4 Simboli in kratice
d nazivni premer na privzeti talni črti, v mm
g
d nazivni premer v točki delovanja obtežbe, v mm
q
d nazivni premer na odseku največje napetosti, v mm
max
E upogibni modul elastičnosti v smeri lesnih vlaken, v N/mm
f upogibna trdnost – največja napetost na privzeti talni črti ali v točki največje napetosti, če je
m
ta nad privzeto talno črto, v N/mm
I vztrajnostni moment prereza v točki delovanja obtežbe, v N/mm
q
l dolžina droga, merjena od njegovega spodnjega konca do vrha, v mm
l oddaljenost od spodnjega konca droga do privzete talne črte, v mm
g
l oddaljenost od spodnjega konca droga do odseka z največjo napetostjo ali do talne črte,
max
katera je večja, v mm
l oddaljenost od vrha do mesta delovanja obtežbe, v mm
q
Q delujoča obtežba, v N
s -s premik točke delovanja obtežbe vzporedno z vzdolžno osjo droga med preskušanjem, v
a 0
mm (glej sliko 1)
t -t upogibek v točki delovanja obtežbe, v mm (glej sliko C.1)
a 0
E srednja vrednost modula elastičnosti v smeri vlaken, v N/mm
mean
f karakteristična vrednost upogibne trdnosti, v N/mm
m,k
f peti percentil upogibne trdnosti vzorca, v N/mm
m,05
k statistični faktor
m srednja vrednost (spremenljivka je podana v oklepajih), v N/mm
m(E) srednja vrednost modula elastičnosti vzorca, v N/mm
m(f ) srednja vrednost upogibne trdnosti vzorca, v N/mm
m
SIST EN 14229 : 2011
m(f ) srednja vrednost vrednosti f , v N/mm
m, 05 m,05
n število preskusnih drogov v vzorcu
s standardni odklon (spremenljivka je podana v oklepajih), v N/mm
S(E) standardni odklon modula elastičnosti vzorca, v N/mm
S(f ) standardni odklon upogibne trdnosti vzorca, v N/mm
m
5 Splošne zahteve
5.1 Lesne vrste
Lesne vrste, uporabljene za lesene drogove, je treba navesti. Lesne vrste, ki se navadno uporabljajo,
so z imeni in označevalnimi kodami navedene v preglednici 1.
Kadar se uporabijo druge lesne vrste, kot so navedene v preglednici 1, morajo biti v skladu s tem
evropskim standardom in morajo biti označene s kodo, ki je sestavljena iz prve črke imena lesne vrste
in toliko črk druge besede imena vrste, da se prepreči zmeda.
OPOMBA: Splošna imena lesnih vrst se razlikujejo, odvisno od jezika.
Preglednica 1: Lesne vrste, ki se navadno uporabljajo za lesene drogove, in njihove
označevalne kode
Botanične vrste Splošno ime Označevalna koda
Abies alba bela – navadna jelka, hoja AA
Abies pectinata srebrna jelka AP
Larix species macesen LE
Picea abies navadna smreka PA
Picea sitchensis sitka smreka SS
Pinus laricio korziški bor PL
Pinus nigra črni bor PN
Pinus pinaster obmorski bor PP
Pinus sylvestris rdeči bor PS
Pinus uncinata gorski bor PU
Pseudotsuga menziesii duglazija PM
5.2 Sečnja in priprava lesa
5.2.1 Sečnja dreves
Drevesa je treba sekati, ko je drevesnega soka v drevesih malo, razen lesa, ki bo zaščiten po
postopku izpodrivanja rastlinskih sokov. Če je treba, se drevesa lahko sekajo tudi, ko je drevesnega
soka veliko, če se sprejmejo potrebni ukrepi, da se preprečijo trohnenje in gnitje pred obdelavo ali
napad insektov.
5.2.2 Ravnanje z lesom
Način ravnanja z lesom mora preprečiti vsako poškodbo, ki bi pozneje lahko spremenila mehanske
lastnosti in odpornost lesenega droga ter tudi primernost lesenega droga za zaščito z biocidnim
proizvodom za zaščito lesa.
SIST EN 14229 : 2011
5.2.3 Mehanska predobdelava
Kadar so leseni drogovi pred zaščito z biocidnim proizvodom mehansko predobdelani, npr. z
vrezovanjem, je treba preskušanje v skladu s točko 6 izvesti po mehanski predobdelavi.
5.3 Dimenzije in dopustni odmiki
Navesti je treba dimenzije lesenih drogov, in to celotno dolžino, nazivni premer na višini 1,5 m od
spodnjega konca droga in nazivni premer na vrhu droga, merjeno v skladu s 6.1. Dopustni odmiki so:
– dolžina: (–1 / +2) %;
– premer: (–0 / +40) mm, razen če proizvajalec navede drugače.
OPOMBA: Seznam splošno uporabljenih dimenzij lesenih drogov (najmanjši nazivni premer pri 1,5 m od spodnjega konca
droga in dolžina) je podan v dodatku A.
5.4 Upogibna trdnost in modul elastičnosti
Navesti je treba največjo obtežbo in upogibek lesenega droga ali njegovo karakteristično upogibno
trdnost in modul elastičnosti skupaj z najmanjšim premerom pri 1,5 m od spodnjega konca droga ter
najmanjšim premerom na vrhu droga, ugotovljene v skladu z dodatkoma C in D.
Navedene karakteristične vrednosti drogov morajo vključevati količinske omejitve za dodatne lastnosti,
določene v skladu s 5.5.
OPOMBA: Tipične najmanjše karakteristične vrednosti za lesene drogove so predstavljene v dodatku E.
5.5 Dodatne lastnosti
5.5.1 Grče, izpadle grče in skupine grč
Največjo dimenzijo grč, lukenj od izpadlih grč in skupin grč je treba meriti na naslednji način (glej tudi
sliko 1):
a) posamezne grče ali skupine grč: največji premer grč ali skupin grč, podan kot faktor obsega
lesenega droga na mestu, kjer je grča;
in
b) več posameznih grč itd.: največja vsota vseh premerov grč na katerikoli dolžini 300 mm lesenega
droga, podana kot faktor obsega lesenega droga na sredinski točki dolžine 300 mm (npr. faktor =
premer grče v mm/obseg droga na prerezu v milimetrih).
Posamezne grče ali skupine grč je treba izmeriti po 6.2.
OPOMBA: Za različne dele lesenega droga se lahko določijo različne omejitve glede velikosti grč, na primer za zgornjo
tretjino drogov, nad 13 m, lahko veljajo drugačne omejitve glede grč kot za preostali del droga.
SIST EN 14229 : 2011
Legenda:
A primer 1): posamezne grče ali skupina grč
B primer 2): več posameznih grč na katerikoli dolžini 300 mm lesenega droga
Slika 1: Merjenje grč
5.5.2 Naklon vlaken
Naklon vlaken glede na vzdolžno os je treba meriti v skladu s 6.3. Naklon vlaken se vzdolž droga ne
sme bistveno spremeniti.
5.5.3 Jedrovina
Pri drogovih iz listavcev je treba navesti najmanjšo površino jedrovine, izmerjeno na debelejšem koncu
droga.
5.5.4 Hitrost priraščanja
Hitrost priraščanja je treba navesti kot najmanjše število branik na 25 mm pri meritvi v skladu s 6.4 (tj.
največja hitrost priraščanja).
5.5.5 Ravnost
Enojna ukrivljenost je dovoljena, če vzdolžna os lesenega droga ostaja znotraj 1-odstotnega
odstopanja od ravne črte, ki poteka od središča vrha droga do središča droga na mestu, oddaljenem
1,5 m od spodnjega konca droga.
Dvojna ali lokalna ukrivljenost sta dovoljeni, če ravna črta od središča vrha droga do središča droga na
mestu, oddaljenem 1,5 m od spodnjega konca droga, ostaja znotraj tega droga.
Kjer obstajata dvojna in lokalna ukrivljenost, je to treba navesti.
5.5.6 Vrasla skorja in odrgnine
Vrasla skorja in odrgnine so dovoljene brez omejitev v prvem 1 m dolžine droga od njegovega
spodnjega konca. Nad 1 m od spodnjega konca droga pa je treba vraslo skorjo in odrgnine meriti v
skladu s 6.5. Globina, položaj in število ne smejo presegati vrednosti, podanih za mehanske poškodbe
SIST EN 14229 : 2011
v 5.5.7. Določene morajo biti z dolžino, širino in globino, izraženimi kot odstotek nazivnega premera
lesenega droga na tem mestu.
5.5.7 Mehanske poškodbe
Mehanske poškodbe ne smejo segati do take globine lesenega droga, da bi zmanjšale premer za več
kot 5 % na kateremkoli prerezu, merjeno v skladu s 6.6. Dovoljeni sta največ dve mehanski poškodbi
na razdalji, ki ni manjša od 500 mm.
5.5.8 Kolesivost in zvezdaste razpoke
Na vrhu droga ne smejo biti prisotne kolesivost ali zvezdaste razpoke s petimi ali več kraki. Na
spodnjem konca droga je dopustna ena celotna kolesivost ali ena zvezdasta razpoka, če v dveh
točkah ne segata bližje kot 5 mm v globino do oboda lesenega droga. Če se razširita do oboda, ne
smeta segati vzdolž lesenega droga več kot 500 mm od spodnjega konca droga.
5.5.9 Razpokanost
Razpokanost vzdolž lesenega droga zaradi sušenja je pričakovana in se ne šteje za napako, če ni
globlja od polovice premera na enem mestu vzdolž lesenega droga ali ne presega 50 % dolžine
lesenega droga, merjeno v skladu s 6.7.
5.5.10 Izvor lesa
Lesenih drogov ni dovoljeno izdelovati iz dreves, ki so bila poškodovana zaradi snegoloma, žleda,
vetroloma ali gozdnega požara.
5.5.11 Trohnoba, gniloba in insekti
Leseni drogovi morajo biti zdravi ter brez trohnobe, gnilobe in napadov insektov. Manjše luknje od
insektov so sprejemljive, če niso večje od 1,5 mm v premeru in jih skupaj ni več kot 5 ali niso večje od
1,0 mm v premeru in jih ni skupaj več kot 20, če so enakomerno porazdeljene na katerikoli dolžini 100
mm po lesenem drogu.
5.5.12 Dvojna beljava
V drogovih iz listavcev ne sme biti vključena beljava v jedrovini.
5.5.13 Razpoke
Prečne razpoke lesenega droga in vlaken niso dovoljene.
5.5.14 Druga merila
Okoliščine pri posebni ali regionalni uporabi lesenih drogov lahko zahtevajo dodatna merila in
omejitve, ki jih je treba navesti. Ta merila smejo vplivati samo na trdnost.
5.6 Nezaščiteni leseni drogovi
Nezaščiteni leseni drogovi se lahko uporabijo, če je količina prisotne beljave tolikšna, da njen razkroj
ne bi ogrozil celovitosti droga v njegovi tehnični življenjski dobi, in če je naravna odpornost jedrovine
zadostna.
Razred naravne odpornosti jedrovine lesenega droga proti glivam razkrojevalkam je treba navesti s
sklicevanjem na sistem, opredeljen v EN 350-1. Lesne vrste v razredih 1 in 2 (tj. zelo odporne in
odporne proti organizmom, ki razkrajajo les) in lesne vrste v razredih D in M (tj. odporne in zmerno
odporne proti insektom) se lahko uporabijo za lesene drogove brez zaščite z biocidnimi proizvodi.
SIST EN 14229 : 2011
Razred naravne odpornosti je treba določiti:
a) s preskušanjem lesnih vrst v skladu z načeli, zapisanimi v EN 350-1, ali
b) s sklicevanjem na EN 350-2, kjer so lesne vrste naštete glede na različne razrede naravne
odpornosti proti organizmom, ki razkrajajo les (tj. glive, Anobium sp., Hylotrupes sp. in termiti). Za
lesne vrste, katerih razvrstitev po naravni odpornosti vključuje širši rang (npr. "4-5"), se šteje, da
imajo naravno odpornost glede na višji naveden razred odpornosti.
5.7 Leseni drogovi, zaščiteni z biocidnimi proizvodi za zaščito lesa
5.7.1 Splošno
Kjer bi razkroj beljave ogrozil celovitost lesenega droga med njegovo tehnično življenjsko dobo, se
navadno uporabi zaščita z biocidnimi proizvodi za zaščito lesa, da se drogovom zagotovi zadostna
izboljšana odpornost.
Lesene drogove je treba pregledati, potem ko so bili obdelani in ne več kot en mesec pred zaščito z
biocidnimi proizvodi za zaščito lesa.
Leseni drogovi ne smejo imeti lastnosti, ki bi preprečile pravilno uporabo biocidnega proizvoda in s
tem poslabšale funkcionalnost z biocidnim proizvodom za les zaščitenih lesenih drogov v uporabi.
Vsa obdelava, vrezovanje, pripravljalno rezanje lesenega droga in vrtanje vanj morajo biti kon
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...