EN 1090-1:2009+A1:2011
(Main)Execution of steel structures and aluminium structures - Part 1: Requirements for conformity assessment of structural components
Execution of steel structures and aluminium structures - Part 1: Requirements for conformity assessment of structural components
This European Standard specifies requirements for conformity assessment of performance characteristics for structural steel and aluminium components as well as for kits placed on the market as construction products. The conformity assessment covers the manufacturing characteristics, and where appropriate the structural design characteristics.
This European Standard covers also the conformity assessment of steel components used in composite steel and concrete structures.
The components can be used directly or in construction works or as structural components in the form of kits.
This European Standard applies to series and non-series structural components including kits.
The components can be made of hot rolled or cold formed constituent products or constituent products produced with other technologies. They may be produced of sections/profiles with various shapes, flat products (plates, sheet, strip), bars, castings, forgings made of steel and aluminium materials, unprotected or protected against corrosion by coating or other surface treatment, e.g. anodising of aluminium.
This European Standard covers structural cold formed members and sheeting as defined in EN 1993-1-3 and EN 1999-1-4.
This European Standard does not cover conformity assessment of components for suspended ceilings, rails or sleepers for use in railway systems.
NOTE For certain steel and aluminium components, particular specifications for performance and other requirements have been developed. The particular specifications may be issued as an EN or as Clauses within an EN. An example is given in EN 13084-7 for single wall steel chimneys and steel liners. Such particular specifications will take precedence in case of non-compliance with the requirements of this European Standard.
Ausführung von Stahltragwerken und Aluminiumtragwerken - Teil 1: Konformitätsnachweisverfahren für tragende Bauteile
Diese Europäische Norm legt Anforderungen an den Konformitätsnachweis von Stahlbauteilen, Aluminiumbauteilen
und Bausätzen fest, die als Bauprodukte in Verkehr gebracht werden. Der Konformitätsnachweis
umfasst die Herstellungsmerkmale und, sofern erforderlich, Tragfähigkeitsmerkmale.
Diese Europäische Norm befasst sich ebenfalls mit dem Konformitätsnachweis von Stahlbauteilen, die in
Verbundtragwerken aus Stahl und Beton verwendet werden.
Bauteile können entweder direkt verwendet werden, in Tragwerke eingebaut oder als Bausätze verwendet
werden.
Diese Europäische Norm gilt für tragende Bauteile, die serienmäßig oder nicht serienmäßig hergestellt
werden, sowie für Bausätze.
Die Bauteile können aus warmgewalzten oder kaltgeformten oder mittels anderer Technologien hergestellten
Konstruktionsmaterialien hergestellt werden. Sie können aus Querschnitten/Profilen unterschiedlicher Form,
aus Flachmaterial (Platten, Bleche, Band), Stäben, Guss- oder Schmiedestücken aus Stahl- oder
Aluminiumwerkstoffen hergestellt werden. Sie können ungeschützt, durch Beschichtung oder durch eine
andere Oberflächenbehandlung, z. B. durch Eloxieren beim Aluminium, korrosionsgeschützt sein.
Diese Europäische Norm befasst sich auch mit kaltgeformten tragenden Bauteilen und Profiltafeln nach
EN 1993-1-3 und EN 1999-1-4.
Diese Europäische Norm gilt nicht für den Konformitätsnachweis von Bauteilen für abgehängte Decken sowie
für Schienen und Schwellen von Eisenbahnsystemen.
ANMERKUNG Für bestimmte Stahl- und Aluminiumbauteile sind besondere Regelungen bezüglich Leistungsmerkmalen
sowie weitere Anforderungen festgelegt worden. Diese Festlegungen können in Form einer EN oder als
Abschnitte in einer EN vorliegen. So enthält z. B. die EN 13084-7 Regelungen für einschalige Schornsteine aus Stahl und
Stahlinnenrohre. Derartige Sonderregelungen haben Vorrang gegenüber dieser Europäischen Norm.
Exécution des structures en acier et des structures en aluminium — Partie 1: Exigences pour l'évaluation de la conformité des éléments structuraux
La présente Norme européenne spécifie les exigences pour l’évaluation de la conformité aux caractéristiques de
performance pour des éléments structuraux en acier et en aluminium ainsi que pour des kits mis sur le marché en
tant que produits de construction. L’évaluation de la conformité couvre les caractéristiques de fabrication, et si
nécessaire les caractéristiques de calcul structural.
La présente Norme européenne couvre également l’évaluation de la conformité des éléments en acier utilisés dans
les structures mixtes acier-béton.
Les éléments peuvent être utilisés directement ou être inclus dans des ouvrages de construction ou en tant
qu’éléments structuraux sous forme de kits.
La présente Norme européenne s’applique aux éléments structuraux de série ou non, y compris les kits.
Les éléments peuvent être fabriqués à partir de produits laminés à chaud ou formés à froid ou produits à partir
d’autres technologies. Ils peuvent être produits à partir de produits longs/profilés de différentes formes, produits plats
(plaques, tôle, bande), barres, pièces moulées, pièces forgées en acier et en aluminium, non protégés ou protégés
contre la corrosion par revêtement ou autre traitement de surface, par exemple anodisation de l’aluminium.
La présente Norme européenne couvre les profilés et plaques formés à froid tels que définis dans l’EN 1993-1-3
et l’EN 1999-1-4.
La présente Norme européenne ne couvre pas l’évaluation de la conformité d’éléments pour plafonds suspendus,
de rails ou traverses pour usages ferroviaires.
NOTE Pour certains éléments en acier et en aluminium, des spécifications particulières pour les performances et d'autres
exigences ont été développées. Les spécifications particulières peuvent être publiées en tant qu’EN ou en tant qu'articles
d’une EN. Un exemple est donné dans l’EN 13084-7 pour des cheminées en acier à simple paroi et parois intérieures en acier.
De telles spécifications prévalent dans le cas d’une non-conformité aux exigences de la présente Norme européenne.
Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij
Ta evropski standard določa zahteve za ugotavljanje skladnosti značilnosti delovanja za sestavne dele jeklenih in aluminijastih konstrukcij ter za komplete, dane na tržišče kot konstrukcijski izdelki. Ugotavljanje skladnosti zajema značilnosti proizvodnje in, kjer je to primerno, značilnosti projektiranja konstrukcij. Ta evropski standard zajema tudi ugotavljanje skladnosti jeklenih sestavnih delov, ki se uporabljajo pri kompozitnih jeklenih in betonskih konstrukcijah. Sestavni deli se lahko uporabljajo neposredno ali pri konstrukcijskih delih ali pa kot sestavni deli konstrukcij v obliki kompletov. Ta evropski standard velja za serijske in neserijske sestavne dele konstrukcij, vključno s kompleti. Sestavni deli so lahko izdelani iz vroče valjanih ali hladno oblikovanih sestavnih izdelkov ali sestavnih izdelkov, proizvedenih z drugimi tehnologijami. Lahko so proizvedeni iz delov/profilov različnih oblik, ploskih izdelkov (plošč, ponjav, trakov), palic, ulitkov, kovnih izdelkov, narejenih iz jeklenih ali aluminijevih materialov, ki niso ali so zaščiteni pred rjo s premazom ali drugo obdelavo površine, npr. aluminij, zaščiten z anodno oksidacijo. Ta evropski standard zajema konstrukcijske hladno oblikovane člene in pločevino, kot je opredeljeno v 1993-1-3 in EN 1999-1-4. Ta evropski standard ne zajema ugotavljanja skladnosti sestavnih delov za obešene strope, tračnice ali železniške prage v železniških sistemih.
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcijAusführung von Stahltragwerken und Aluminiumtragwerken - Teil 1: Konformitätsnachweisverfahren für tragende BauteileExécution des structures en acier et des structures en aluminium — Partie 1: Exigences pour l'évaluation de la conformité des éléments structurauxExecution of steel structures and aluminium structures - Part 1: Requirements for conformity assessment of structural components91.080.10Kovinske konstrukcijeMetal structuresICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 1090-1:2009+A1:2011SIST EN 1090-1:2009+A1:2012en,fr,de01-februar-2012SIST EN 1090-1:2009+A1:2012SLOVENSKI
STANDARD
EUROPEAN STANDARD NORME EUROPÉENNE EUROPÄISCHE NORM
EN 1090-1:2009+A1
November 2011 ICS 91.080.10 Supersedes EN 1090-1:2009English Version
Execution of steel structures and aluminium structures - Part 1: Requirements for conformity assessment of structural components
Exécution des structures en acier et des structures en aluminium - Partie 1: Exigences pour l'évaluation de la conformité des éléments structuraux
Ausführung von Stahltragwerken und Aluminiumtragwerken - Teil 1: Konformitätsnachweisverfahren für tragende Bauteile This European Standard was approved by CEN on 15 June 2008 and includes Corrigendum 1 issued by CEN on 17 November 2010 and Amendment 1 approved by CEN on 3 October 2011.
CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this European Standard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such national standards may be obtained on application to the CEN-CENELEC Management Centre or to any CEN member.
This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translation under the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN-CENELEC Management Centre has the same status as the official versions.
CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.
EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATION
COMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATION EUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNG
Management Centre:
Avenue Marnix 17,
B-1000 Brussels © 2011 CEN All rights of exploitation in any form and by any means reserved worldwide for CEN national Members. Ref. No. EN 1090-1:2009+A1:2011: ESIST EN 1090-1:2009+A1:2012
Guidelines for preparation of the component specification . 23A.1General . 23A.2Purchaser provided component specification (PPCS) . 23A.3Manufacturer provided component specification (MPCS) . 23Annex B (normative)
Assessment of factory production control . 25B.1General . 25B.2Initial inspection . 25B.3Continuous surveillance . 26B.4Frequency of inspection . 27B.4.1General . 27B.4.2Surveillance intervals . 27B.4.3Declaration by manufacturer . 28B.4.4Action in case of non-compliance . 28B.5Reports . 28Annex ZA (informative)
Clauses of this European Standard Addressing the provisions of EU Construction Products Directive (CPD) . 29ZA.1Scope and relevant characteristics . 29ZA.2Procedures for the attestation of conformity of structural steel and aluminium components . 31ZA.2.1System of attestation of conformity . 31ZA.2.2Assignment of tasks . 31ZA.2.3Declaration of conformity . 32ZA.3CE marking and labelling. 33ZA.3.1General . 33ZA.3.2Declaration of product properties by material properties and geometrical data . 33ZA.3.3Declaration of the strength value(s) of the component . 37ZA.3.4Declaration of compliance with a given component specification . 39ZA.3.5Declaration of the strength value(s) of the component from purchaser`s order . 41Bibliography . 43 SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
1 This corrigendum has been superseded by the changes of EN 1090-1:2009/FprA1:2011. SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
1 Scope This European Standard specifies requirements for conformity assessment of performance characteristics for structural steel and aluminium components as well as for kits placed on the market as construction products. The conformity assessment covers the manufacturing characteristics, and where appropriate the structural design characteristics. This European Standard covers also the conformity assessment of steel components used in composite steel and concrete structures. The components can be used directly or in construction works or as structural components in the form of kits. This European Standard applies to series and non-series structural components including kits. The components can be made of hot rolled or cold formed constituent products or constituent products produced with other technologies. They may be produced of sections/profiles with various shapes, flat products (plates, sheet, strip), bars, castings, forgings made of steel and aluminium materials, unprotected or protected against corrosion by coating or other surface treatment, e.g. anodising of aluminium. This European Standard covers structural cold formed members and sheeting as defined in EN 1993-1-3 and EN 1999-1-4. This European Standard does not cover conformity assessment of components for suspended ceilings, rails or sleepers for use in railway systems. NOTE For certain steel and aluminium components, particular specifications for performance and other requirements have been developed. The particular specifications may be issued as an EN or as Clauses within an EN. An example is given in EN 13084-7 for single wall steel chimneys and steel liners. Such particular specifications will take precedence in case of non-compliance with the requirements of this European Standard.
2 Normative references The following referenced documents are indispensable for the application of this document. For dated references, only the edition cited applies. For undated references, the latest edition of the referenced document (including any amendments) applies. EN 1090-2
Execution of steel structures and aluminium structures — Part 2: Technical requirements for steel structures
EN 1090-3
Execution of steel structures and aluminium structures — Part 3: Technical requirements for aluminium structures EN 1990:2002
Eurocode: Basis of structural design EN 1991 (all parts) Eurocode 1: Actions on structures
EN 1993 (all parts) Eurocode 3: Design of steel structures EN 1994 (all parts) Eurocode 4: Design of composite steel and concrete structures EN 1998 (all parts) Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance EN 1999 (all parts) Eurocode 9: Design of aluminium structures EN 10045-1
Metallic materials — Charpy impact test — Part 1: Test method SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
Fire classification of construction products and building elements — Part 2: Classification using data from fire resistance tests, excluding ventilation services EN ISO 9001 Quality management systems — Requirements (ISO 9001:2000) EN ISO 14731 Welding coordination — Tasks and responsibilities (ISO 14731:2006) ISO 7976-1
Tolerances for building — Methods of measurement of buildings and building products — Part 1: Methods and instruments ISO 7976-2
Tolerances for building — Methods of measurement of buildings and building products — Part 2: Position of measuring points ISO 17123-1 Optics and optical instruments — Field procedures for testing geodetic and surveying instruments — Part 1: Theory 3 Terms, definitions and abbreviations 3.1 Terms and definitions For the purposes of this document, the following terms and definitions apply. 3.1.1 component specification document or documents giving all necessary information and technical requirements for manufacturing the structural component 3.1.2 constituent products materials or products used in manufacturing with properties which enter into structural calculations or otherwise relate to the mechanical resistance and stability of works and parts thereof, and/or their fire resistance, including aspects of durability and serviceability 3.1.3 design brief documents containing all information necessary to perform a structural design of the component, considering its intended use 3.1.4 European technical specifications European Standards and European Technical Approvals for construction products 3.1.5 evaluation method means to check that the performance characteristics of the component comply with the values to be declared and any other required values which are used for evaluation of conformity for characteristics such as material properties, geometry and structural characteristics NOTE 1 Where physical tests are carried out as the basis for the evaluation, the term test method is used. NOTE 2 Where structural calculations are used to evaluate the load bearing capacity and/or the fatigue strength, the term initial type calculation (ITC) is used. SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
NOTE In this European Standard the performance characteristics, load bearing capacity, fatigue strength and resistance to fire are defined as structural characteristics together with the manufacturing characteristics that influence the structural behaviour of the component. Manufacturing characteristics are e.g. the execution classes, the welding quality, the geometrical accuracy (tolerances) or the surface properties, i.e. all properties that have influence on the structural behaviour. 3.1.9 structural components components to be used as load-bearing parts of works designed to provide mechanical resistance and stability to the works and/or fire resistance, including aspects of durability and serviceability which can be used directly as delivered or can be incorporated into a construction work 3.1.10 structural kit set of structural components to be assembled and installed on site
NOTE The assembled system of the structural components is a “structure”. 3.1.11 weldability quality of a steel or aluminium material for which a qualified welding procedure can be developed NOTE See EN ISO 15607. 3.2 Abbreviations The following abbreviations are used in this European Standard: FPC factory production control ITC initial type calculation ITT initial type testing MPCS manufacturer provided component specification NDP nationally determined parameter, a term used in the Eurocodes where a national provision is allowed SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
fire resistance in minutes under a given set of actions on the component E
integrity (maintaining the integrity as a separating element) I
insulation (ability as a separating element to keep the temperature increase on the none fire exposed side below a set limit) M
mechanical action (resistance to withstand dynamic impact by testing – after completed fire heating) 4 Requirements 4.1 Constituent products 4.1.1 General Structural components of steel and aluminium shall be made of constituent products as given in 4.1.2 and 4.1.3, respectively. 4.1.2 Constituent products for steel components Constituent products for steel components shall be in accordance with the European Standards referred to in the relevant Clauses of EN 1090-2. NOTE The standards referred to in EN 1090-2 give information about the strength properties, weldability and fracture toughness of the steels. 4.1.3 Constituent products for aluminium components Constituent products for aluminium components shall be in accordance with the European Standards referred to in the relevant Clauses of EN 1090-3. NOTE The standards referred to in EN 1090-3 give information about the strength properties of the aluminium alloys. 4.2 Tolerances on dimensions and shape The geometrical tolerances specified in EN 1090-2 and EN 1090-3 for the essential tolerances shall apply to all components. If any special tolerances apply these shall be stated in the component specification. NOTE According to EN 1090-2 and EN 1090-3 the requirements for functional tolerances apply to all components. 4.3 Weldability If steel and aluminium structural components are to be declared as weldable they shall be made of weldable constituent products according to EN 1090-2 or EN 1999-1-1 as appropriate. If relevant to the performance of a steel product the through-thickness properties shall be declared. SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
Fracture toughness is not tested or specified for aluminium materials. NOTE 2 The material properties for aluminium alloys improve for decreasing temperatures. 4.5 Structural characteristics 4.5.1 General Structural characteristics of a component covered in this European Standard refer to its !load bearing capacity, deformation at serviceability limit state," fatigue strength and resistance to fire. !deleted text" The required structural characteristics shall be achieved by: an adequate structural design, if and as required for the component, and manufacturing the component according to the component specification developed in accordance with
EN 1090-2 or EN 1090-3. 4.5.2 Load bearing capacity Declaration of the load bearing capacity may refer to the resistance of the cross sections of the component, expressed as a characteristic value or as a design value. Alternatively the load bearing capacity may be expressed in terms of the loads the component can carry according to the applied design provisions, expressed as a characteristic value or as a design value. 4.5.3 Fatigue strength Declaration of the fatigue strength of a structural component shall be specific to fatigue actions against which the fatigue strength has been assessed. Fatigue strength in this standard refers to situations for which the loads are such that the influence of repetitive loads needs to be considered to assess the structural characteristics of the component. NOTE 1 Requirements for fatigue strength are needed for certain component applications where the specific requirements should be given in the design brief in terms of stress range(s), number of cycles, etc, and where the requirements are formulated according to the provisions in the relevant Eurocode. NOTE 2 Fatigue strengths are related to cross sectional resistance or resistance of a given structural detail and are usually expressed by reference to S-N diagrams.The conceptual strategy for determination of fatigue strength should be based on the approaches given in the relevant Eurocode. Information on the strategy should be given in the design brief. 4.5.4 Resistance to fire Declaration of the fire resistance of a structural member may refer to the fire exposure represented by the standard temperature-time relationship to be used for assessment of the performance characteristics R, E, I and M in the classification according to EN 13501-2. SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
EN 13501-1. 4.7 Dangerous substances Dangerous substances in this standard refer to the material properties with regard to emission of radioactivity or release of cadmium. Only constituent products shall be used for which any emission of radioactivity and any release of cadmium is non-existent or limited to be within an accepted limit in the territory of intended destination. Materials used in coatings shall not release or emit any dangerous substances in excess of the maximum permitted levels specified in a relevant European Standard for the material, or permitted in national provisions of the member state of destination. 4.8 Impact resistance Impact resistance is a material characteristic which expresses the same properties of steel as fracture toughness. There are no additional requirements.
4.9 Durability The component specification shall specify any requirements for corrosion protection. See EN 1090-2 for carbon steel, EN 1993-1-4 for stainless steel and EN 1999-1-1 for aluminium. NOTE 1 The durability of components is dependent on their use and the exposure they are subject to and any protection applied. NOTE 2 The performance characteristics of structural components manufactured from steel or aluminium adequately designed and manufactured are not subject to degradation except where corrosion is allowed to occur. Corrosion can be prevented by the use of protection systems. The service life of a component is preserved by adequate maintenance of the component. SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
EN 10088 a service life of the component can be estimated. EN 1993-1-4 gives guidance related to durability of stainless steel. NOTE 4 EN 1999-1-1 gives guidance related to durability of aluminium alloys. For aluminium components under normal exposure conditions corrosion protection is normally not required. NOTE 5 EN 1090-2 and EN 1090-3 give guidance for application of a corrosion protection system and give requirements for surface preparation of the steel and aluminium respectively as a pre-treatment prior to any subsequent application of a protection system, depending on the exposure conditions. 5 Evaluation methods 5.1 General The term 'evaluation method' is used for all kinds of methods used to demonstrate compliance with the requirements, e.g. physical testing, measurements of geometry and structural calculations whether assisted or not by physical testing. 5.2 Constituent products The constituent products shall be evaluated by checking that the inspection documents for the products used comply with the requirements of the component specification. The evaluation of constituent products shall also include a check that the geometry of the products is correct, using methods and instruments in accordance with 5.3. 5.3 Tolerances on dimensions and shape Geometrical tolerances shall be measured using methods and instruments selected from those listed in
ISO 7976-1 and ISO 7976-2 and in accordance with provisions given in EN 1090-2 and EN 1090-3. Accuracy of measurements shall be assessed in accordance with ISO 17123-1. 5.4 Weldability For weldability, reliance may be placed on properties associated with constituent materials and components provided these are given by reference to a European Technical Specification and inspection documents. NOTE 1 EN 1090-2 gives information on weldability of steel materials. NOTE 2 EN 1999-1-1 and EN 1011-4 give information on weldability of aluminium materials. If through-thickness properties are specified for steel products, they shall be assessed according to the quality classes given in EN 10164. 5.5 Fracture toughness For fracture toughness of the constituent products, reliance may be placed on properties for impact strength associated with materials and components used as constituent products provided these are given by reference to a European Technical Specification and inspection documents. If data for the constituent products are not available, fracture toughness may be assessed using Charpy impact tests carried out in accordance with EN 10045-1. For steel components provisions for evaluation of the test results are given in EN 1993-1-10. Testing the fracture toughness of aluminium constituent products is not required. SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
Eurocode 8: Design of structures for earthquake resistance (all relevant parts); f) EN 1999, Eurocode 9: Design of aluminium structures (all relevant parts). To determine the structural characteristics of a component, provisions given in the National Annexes to the Eurocodes for the country where the component shall be used apply. 5.6.2.2 Structural testing Structural testing shall be based on European Standards, and be accompanied by structural calculations. NOTE 1 There is presently no general European Standard available for structural testing.
NOTE 2 For components where declaration of conformity is made according to method 3b, see Annex A, national provisions for structural testing can be relevant. NOTE 3 Testing procedures for cold formed members and sheeting are given in Annex A of EN 1993-1-3:2006 and
EN 1999-1-4. NOTE 4 Provisions for evaluation of the results from structural testing are given in Annex D of EN 1990:2002. SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
EN 1090-2 for steel structures or EN 1090-3 for aluminium structures. 5.7 Resistance to fire The component specification shall specify all necessary information on the evaluation methods to be used; either they are performed by calculation or by testing. Performance characteristic R: A component’s resistance to fire may be evaluated according to test results and the classification standard EN 13501-2, or by using a calculation method from the Eurocodes listed in 5.6.2 and a fire exposure according to the standard temperature-time relationship referred to in EN 13501-2. Performance characteristic I: A component's integrity as a separating element may be evaluated according to test results and the classification standard EN 13501-2, or by using a calculation method according to
EN 1994-1-2, and a fire exposure according to the standard temperature-time relationship referred to in
EN 13501-2. Alternatively, if the evaluation of fire resistance or integrity is based on calculation according to another specified fire exposure than the standard temperature-time relationship, the characteristic should not be designated R or I as these are designations for class of resistance according to EN 13501-2. Performance characteristics E and M: These performance characteristics may only be evaluated based on testing in accordance with the classification standard EN 13501-2. 5.8 Reaction to fire Constituent products of steel and aluminium fall within Class A1 of the European classification with respect to reaction to fire, and no further documentation is required. Galvanized steels and anodized aluminium components are also Class A1. In the case of coated components it shall be demonstrated that the component has a fire classification that complies with the requirements according to its use and function. Classification shall be performed in accordance with EN 13501-1. NOTE Reaction to fire of coatings applied to steel or aluminium components for durability or other purposes can be other than Class A1. Information on reaction to fire of organically coated steel sheets is given in EN 14782 and EN 14783. 5.9 Dangerous substances The requirement in 4.7 is fulfilled if the constituent products comply with the European Standards referenced in EN 1090-2 for steel or EN 1090-3 for aluminium. No further testing is required unless protective coatings are used for which a possible emission cannot be assessed indirectly by control of the raw coating material. 5.10 Impact resistance Impact resistance of steel products is assessed by evaluation of the fracture toughness of the product.
5.11 Durability There is no direct method for testing durability. Durability is indirectly evaluated by checking the exposure of the component and by evaluating any requirements for surface protection given in the component specification. SIST EN 1090-1:2009+A1:2012
...
SLOVENSKI SIST EN 1090-1:2009+A1
STANDARD februar 2012
Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij –
1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij
Execution of steel structures and aluminium structures –
Part 1: Requirements for conformity assessment of structural components
Exécution des structures en acier et des structures en aluminium –
Partie 1: Exigences pour ľ évalution de la conformité des éléments structuraux
Ausführung von Stahltragwerken und Aluminiumtragwerken –
Teil 1: Konformitätsnachweisverfahren für tragende Bauteile
Referenčna oznaka
ICS 91.080.10 SIST EN 1090-1:2009+A1:2012 (sl)
Nadaljevanje na straneh II in III ter od 1 do 39
© 2012-06. Slovenski inštitut za standardizacijo Razmnoževanje ali kopiranje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
NACIONALNI UVOD
Standard SIST EN 1090-1:2009+A1 (sl), Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 1. del: Zahteve
za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij, 2012, ima status slovenskega standarda in je
enakovreden evropskemu standardu EN 1090-1:2009+A1 (en), Execution of steel structures and
aluminium structures – Part 1: Requirements for conformity assessment of structural components,
2011.
NACIONALNI PREDGOVOR
Evropski standard EN 1090-1:2009+A1:2011 je pripravil tehnični odbor Evropskega komiteja za
standardizacijo CEN/TC 135 Izvedba jeklenih konstrukcij, katerega tajništvo vodi SN.
Slovenski standard SIST EN 1090-1:2009+A1:2012 je prevod evropskega standarda EN 1090-
1:2009+A1:2011. V primeru spora glede besedila slovenskega prevoda v tem standardu je odločilen
izvirni evropski standard v angleškem jeziku. Slovensko izdajo standarda je pripravil tehnični odbor
SIST/TC KON Konstrukcije.
Odločitev za izdajo tega standarda je dne 15. decembra 2011 sprejel SIST/TC KON Konstrukcije.
ZVEZA S STANDARDI
S privzemom tega evropskega standarda veljajo za omenjeni namen referenčnih standardov vsi
standardi, navedeni v izvirniku, razen tistih, ki so že sprejeti v nacionalno standardizacijo:
SIST EN 1090-2 Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 2. del: Tehnične zahteve za
izvedbo jeklenih konstrukcij
SIST EN 1090-3 Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 3. del: Tehnične zahteve za
aluminijaste konstrukcije.
SIST EN 1990:2004 Evrocode – Osnove projektiranja
SIST EN 1991 (vsi deli) Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
SIST EN 1993 (vsi deli) Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
SIST EN 1994 (vsi deli) Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih konstrukcij iz jekla in betona
SIST EN 1998 (vsi deli) Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
SIST EN 1999 (vsi deli) Evrokod 9: Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin
SIST EN 10045-1 Kovinski materiali – Udarni preskus žilavosti po Charpyju – 1. del: Preskusna
metoda (Nadomeščen s SIST EN ISO 148-1:2010 (ISO 148-1:2009))
SIST EN 10164 Jekleni izdelki z izboljšanimi deformacijskimi lastnostmi, pravokotno na
površino izdelka – Tehnični dobavni pogoji
SIST EN 13501-1 Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – 1. del:
Klasifikacija po podatkih iz preskusov odziva na ogenj
SIST EN 13501-2 Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – 2. del:
Klasifikacija na podlagi podatkov iz preskusov požarne odpornosti, razen za
prezračevalne naprave
SIST EN ISO 9001 Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve (ISO 9001:2008)
SIST EN ISO 14731 Koordinacija varilnih del – Naloge in odgovornosti (ISO 14731:2006)
II
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
OPOMBE
– Povsod, kjer se v besedilu standarda uporablja izraz “evropski standard”, v SIST EN 1090-
1:2009+A1:2012 to pomeni “slovenski standard”.
– Nacionalni uvod in nacionalni predgovor nista sestavni del standarda.
– Ta nacionalni dokument je enakovreden EN 1090-1:2009+A1:2011 in je objavljen z dovoljenjem
CEN
Rue de Stassart 36
1050 Bruselj
Belgija
This national document is identical with EN 1090-1:2009+A1:2011 and is published with the
permission of
CEN
Rue de Stassart, 36
1050 Bruxelles
Belgium
III
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
〈prazna stran〉
IV
EVROPSKI STANDARD EN 1090-1:2009+A1
EUROPEAN STANDARD
NORME EUROPÉENNE
EUROPÄISCHE NORM november 2011
ICS 91.080.10 Nadomešča EN 1090-1:2009
Slovenska izdaja
Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 1. del: Zahteve za ugotavljanje
skladnosti sestavnih delov konstrukcij
Execution of steel structures and Exécution des structures en acier Ausführung von Stahltragwerken und
aluminium structures – Part 1: et des structures en aluminium – Aluminiumtragwerken – Teil 1:
Requirements for conformity Partie 1: Exigences pour ľ Konformitätsnachweisverfahren für tragende
assessment of structural évalution de la conformité des Bauteile
components éléments structuraux
Ta evropski standard je CEN sprejel dne 15. junija 2008 in vključuje Popravek 1, ki ga je CEN sprejel
17. novembra 2010, in Dopolnilo 1, ki ga je CEN sprejel 3. oktobra 2011.
Člani CEN morajo izpolnjevati določila poslovnika CEN/CENELEC, s katerim je predpisano, da mora
biti ta standard brez kakršnih koli sprememb sprejet kot nacionalni standard. Najnovejši seznami teh
nacionalnih standardov z njihovimi bibliografskimi podatki se na zahtevo lahko dobijo pri Upravnem
centru CEN-CENELEC ali katerem koli članu CEN.
Ta evropski standard obstaja v treh izvirnih izdajah (angleški, francoski in nemški). Izdaje v drugih
jezikih, ki jih člani CEN na lastno odgovornost prevedejo in izdajo ter prijavijo pri Upravnem centru
CEN-CENELEC, veljajo kot uradne izdaje.
Člani CEN so nacionalni organ za standarde Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve,
Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije,
Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
CEN
Evropski komite za standardizacijo
European Committee for Standardization
Comité Européen de Normalisation
Europäisches Komitee für Normung
Upravni center: Avenue Marnix 17, B-1000 Bruselj
© 2011 CEN. Lastnice avtorskih pravic so vse države članice CEN. Ref. oznaka EN 1090-1:2009+A1:2011 E
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
VSEBINA Stran
Predgovor .5
Uvod .6
1 Področje uporabe .7
2 Zveze s standardi .7
3 Izrazi, definicije in kratice.8
3.1 Izrazi in definicije .8
3.2 Kratice .9
4 Zahteve.10
4.1 Sestavni proizvodi .10
4.1.1 Splošno.10
4.1.2 Sestavni proizvodi jeklenih sestavnih delov .10
4.1.3 Sestavni proizvodi aluminijastih sestavnih delov .10
4.2 Tolerance dimenzij in oblike .10
4.3 Varivost.10
4.4 Lomna žilavost.10
4.5 Konstrukcijske lastnosti .10
4.5.1 Splošno.10
4.5.2 Nosilnost.11
4.5.3 Odpornost proti utrujanju.11
4.5.4 Požarna odpornost .11
4.5.5 Deformacije pri mejnem stanju uporabnosti.11
4.6 Odziv na ogenj.11
4.7 Nevarne snovi.12
4.8 Udarna žilavost.12
4.9 Trajnost.12
5 Metode vrednotenja.12
5.1 Splošno.12
5.2 Sestavni proizvodi .12
5.3 Tolerance dimenzij in oblike .12
5.4 Varivost.12
5.5 Lomna žilavost.12
5.6 Konstrukcijske lastnosti .12
5.6.1 Splošno.12
5.6.2 Projektiranje.12
5.6.3 Proizvodne lastnosti .14
5.7 Požarna odpornost .14
5.8 Odziv na ogenj.14
5.9 Nevarne snovi.14
5.10 Udarna žilavost.14
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
5.11 Trajnost.15
6 Vrednotenje skladnosti .15
6.1 Splošno.15
6.2 Začetno tipsko preskušanje.15
6.2.1 Splošno.15
6.2.2 Lastnosti .16
6.2.3 Uporaba predhodnih podatkov.16
6.2.4 Uporaba izračunov konstrukcij za ugotavljanje skladnosti.16
6.2.5 Začetni tipski izračun.16
6.2.6 Vzorčenje, vrednotenje in merila skladnosti.16
6.2.7 Izjava o tehničnih lastnostih .16
6.2.8 Dokumentiranje rezultatov vrednotenja.17
6.2.9 Korektivni ukrepi.17
6.3 Kontrola proizvodnje v obratu.18
6.3.1 Splošno.18
6.3.2 Osebje .18
6.3.3 Oprema.18
6.3.4 Postopek projektiranja konstrukcij.19
6.3.5 Sestavni proizvodi, uporabljeni pri izdelavi .19
6.3.6 Specifikacija sestavnega dela .19
6.3.7 Ocenjevanje proizvoda.19
6.3.8 Neskladni proizvodi .19
7 Klasifikacija in poimenovanje .20
8 Označevanje.20
Dodatek A (informativni): Smernice za pripravo specifikacij sestavnih delov .21
A.1 Splošno .21
A.2 Specifikacija sestavnega dela, ki jo določi kupec (PPCS).21
A.3 Specifikacija sestavnega dela, ki jo določi proizvajalec (MPCS).21
Dodatek B (normativni): Ocenjevanje kontrole proizvodnje v obratu .23
B.1 Splošno .23
B.2 Začetni pregled .23
B.3 Redni nadzor.24
B.4 Pogostost pregledov .24
B.4.1 Splošno .24
B.4.2 Intervali med nadzori.24
B.4.3 Izjava proizvajalca.24
B.4.4 Ukrepi v primeru neskladnosti.24
B.5 Poročila .25
Dodatek ZA (informativni) Točke tega evropskega standarda, ki se nanašajo na določila
Direktive EU o gradbenih proizvodih (CPD).26
ZA.1 Področje uporabe in ustrezne lastnosti.26
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
ZA.2 Postopki potrjevanja skladnosti jeklenih in aluminijastih sestavnih delov konstrukcij .28
ZA.2.1 Sistemi potrjevanja skladnosti .28
ZA.2.2 Dodelitev nalog .28
ZA.2.3 Izjava o skladnosti.29
ZA.3 CE-označevanje in etiketiranje .30
ZA.3.1 Splošno .30
ZA.3.2 Izjava o lastnostih proizvoda na podlagi materialnih lastnosti in geometrijskih podatkov.30
ZA.3.3 Izjava o odpornosti/nosilnosti sestavnega dela .33
ZA.3.4 Izjava o skladnosti z dano specifikacijo sestavnega dela.34
ZA.3.5 Izjava o odpornosti/nosilnosti sestavnega dela na podlagi naročila kupca .37
Literatura.39
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
Predgovor
Ta dokument (EN 1090-1:2009+A1:2011) je pripravil tehnični odbor CEN/TC 135 Izvedba jeklenih in
aluminijastih konstrukcij, katerega sekretariat vodi SN.
Ta evropski standard mora postati nacionalni standard z objavo istovetnega besedila ali z uradno
razglasitvijo najpozneje do maja 2012, nacionalni standardi, ki so z njim v nasprotju, pa morajo biti
umaknjeni najpozneje maja 2012.
Ta dokument vključuje Popravek 1 , ki ga je CEN izdal 17. novembra 2010, in Dopolnilo 1, ki ga je
CEN sprejel 3. oktobra 2011.
Ta dokument nadomešča EN 1090-1:2009.
Začetek in konec besedila, ki je dodano z dopolnilom ali je z njim spremenjeno, sta označena z 1 1 .
Opozoriti velja, da so nekateri elementi tega dokumenta lahko predmet patentnih pravic. CEN [in/ali
CENELEC] ni odgovoren za ugotavljanje katere koli ali vseh takšnih patentnih pravic.
Ta dokument je bil pripravljen v okviru mandata, ki sta ga Evropska komisija in Evropsko združenje za
prosto trgovino podelila CEN, in podpira bistvene zahteve direktiv(-e) EU.
Za povezavo z direktivo(-ami) EU glej informativni dodatek ZA, ki je sestavni del tega standarda.
Po določilih notranjih predpisov CEN/CENELEC so ta evropski standard dolžne uvesti nacionalne
organizacije za standardizacijo naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke republike,
Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Litve,
Luksemburga, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije,
Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Združenega kraljestva.
Ta popravek bo nadomeščen s spremembami EN 1090-1:2009/FprA1:2011.
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
Uvod
Ta harmonizirani evropski standard je del skupine evropskih standardov, ki obravnavajo projektiranje
in proizvodnjo nosilnih sestavnih delov in konstrukcij, izdelanih iz jekla ali aluminija.
Ta harmonizirani evropski standard obravnava določila za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov, ki
obsega skladnost s tehničnimi lastnostmi, kot jih navede proizvajalec sestavnih delov.
Sestavni deli imajo konstrukcijske lastnosti, zaradi katerih so primerni za določeno uporabo in namen.
Konstrukcijske lastnosti so odvisne od projektiranja in izdelave sestavnih delov.
Ta harmonizirani evropski standard ne vsebuje pravil za projektiranje in izdelavo konstrukcij. Ta
pravila so navedena v ustreznih delih evrokodov za projektiranje ter v EN 1090-2 (jeklo) in EN 1090-3
(aluminij) za izvedbo.
Za uporabo tega harmoniziranega evropskega standarda za ugotavljanje in izjavo o skladnosti jeklenih
ali aluminijastih sestavnih delov morajo biti na voljo vsi potrebni standardi, ki obravnavajo projektiranje
in izdelavo.
Ta harmonizirani evropski standard je bil pripravljen na podlagi mandata M120 – Konstrukcijski
kovinski proizvodi in pomožni proizvodi (2/4) – ki ga je podelila Evropska komisija.
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
1 Področje uporabe
Ta evropski standard določa zahteve za ugotavljanje skladnosti tehničnih lastnosti jeklenih in
aluminijastih sestavnih delov ter sklopov, ki so dani na trg kot gradbeni proizvodi. Ugotavljanje
skladnosti se nanaša na lastnosti izdelave, in kjer je to primerno, na konstrukcijske lastnosti.
Ta evropski standard obravnava tudi ugotavljanje skladnosti jeklenih sestavnih delov za uporabo v
sovprežnih konstrukcijah iz jekla in betona.
Sestavni deli se lahko uporabijo samostojno ali v gradbenih objektih ali pa kot sestavni deli sklopa.
Ta evropski standard se nanaša na serijske in neserijske sestavne dele konstrukcij, vključno s sklopi.
Sestavni deli so lahko izdelani iz vroče valjanih ali hladno oblikovanih sestavnih proizvodov ali
sestavnih proizvodov, izdelanih z drugačno tehnologijo. Izdelani so lahko iz prečnih prerezov/profilov
različnih oblik, ploščatih proizvodov (pločevin, tankih pločevin, trakov), palic, ulitkov, odkovkov iz jekla
ali aluminija, lahko so protikorozijsko zaščiteni s premazi ali drugimi površinskimi zaščitnimi sredstvi,
npr. z eloksiranjem (anodiziranjem) aluminija, ali pa niso zaščiteni proti koroziji.
Ta evropski standard obravnava hladno oblikovane konstrukcijske elemente in pločevine, kot je
določeno v EN 1993-1-3 in EN 1999-1-4.
Ta evropski standard ne obravnava ugotavljanja skladnosti sestavnih delov spuščenih stropov, tirnic
ali pragov za uporabo v železniških sistemih.
OPOMBA: Za nekatere jeklene ali aluminijaste sestavne dele so bile pripravljene podrobne specifikacije za tehnične in
druge zahteve. Te specifikacije se lahko izdajo kot EN ali kot točke znotraj EN. Na primer, EN 13084-7
obravnava jeklene dimnike z enojnim zidom in jeklenimi oblogami. Take podrobne specifikacije bodo imele
prednost v primeru neskladnosti z zahtevami tega evropskega standarda.
2 Zveze s standardi
Za uporabo tega standarda so nujno potrebni spodaj navedeni dokumenti. Pri datiranih dokumentih
velja samo navedena izdaja. Pri nedatiranih dokumentih velja najnovejša izdaja dokumenta (vključno z
morebitnimi spremembami).
EN 1090-2 Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 2. del: Tehnične zahteve za
izvedbo jeklenih konstrukcij
EN 1090-3 Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij – 3. del: Tehnične zahteve za
aluminijaste konstrukcije.
EN 1990:2002 Evrocode – Osnove projektiranja
EN 1991 (vsi deli) Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije
EN 1993 (vsi deli) Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij
EN 1994 (vsi deli) Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih konstrukcij iz jekla in betona
EN 1998 (vsi deli) Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij
EN 1999 (vsi deli) Evrokod 9: Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin
EN 10045-1 Kovinski materiali – Udarni preskus žilavosti po Charpyju – 1. del: Preskusna
metoda
EN 10164 Jekleni izdelki z izboljšanimi deformacijskimi lastnostmi, pravokotno na
površino izdelka – Tehnični dobavni pogoji
EN 13501-1 Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – 1. del:
Klasifikacija po podatkih iz preskusov odziva na ogenj
EN 13501-2 Požarna klasifikacija gradbenih proizvodov in elementov stavb – 2. del:
Klasifikacija na podlagi podatkov iz preskusov požarne odpornosti, razen za
prezračevalne naprave
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
EN ISO 9001 Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve (ISO 9001:2008)
EN ISO 14731 Koordinacija varilnih del – Naloge in odgovornosti (ISO 14731:2006)
ISO 7976-1 Tolerance za stavbe: Merilne metode stavb in stavbnih izdelkov – 1. del:
Metode in naprave
ISO 7976-2 Tolerance za stavbe: Merilne metode stavb in stavbnih izdelkov – 2. del:
Pozicije merilnih točk
ISO 17123-1 Optika in optične naprave – Terenski postopki za preskušanje geodetskih
instrumentov – 1. del: Teorija
3 Izrazi, definicije in kratice
3.1 Izrazi in definicije
V tem evropskem standardu se uporabljajo naslednji izrazi in definicije.
3.1.1
specifikacija sestavnega dela
dokument ali dokumenti, ki podajajo vse potrebne podatke in tehnične zahteve za izdelavo
sestavnega dela konstrukcije
3.1.2
sestavni proizvodi
materiali ali proizvodi, uporabljeni pri izdelavi, katerih lastnosti se uporabljajo za izračun konstrukcij ali
so kakor koli drugače povezane z mehansko odpornostjo in stabilnostjo objektov ali delov objektov
in/ali z njihovo požarno odpornostjo, vključno z vidika trajnosti in uporabnosti
3.1.3
projektna dokumentacija
dokumenti, ki vsebujejo vse potrebne informacije za izvedbo projektiranja sestavnih delov konstrukcij
glede na njihovo predvideno uporabo
3.1.4
evropske tehnične specifikacije
evropski standardi in evropska tehnična soglasja za gradbene proizvode
3.1.5
metoda vrednotenja
načini, s katerimi se preveri skladnost tehničnih lastnosti sestavnega dela z navedenimi vrednostmi ali
kakršnimi koli drugimi zahtevanimi vrednostmi, ki se uporabljajo za vrednotenje skladnosti lastnosti,
kot so materialne, geometrijske in konstrukcijske lastnosti
OPOMBA 1: Kadar podlago za vrednotenje predstavljajo fizikalni preskusi, je uporabljen izraz preskusna metoda.
OPOMBA 2: Kadar se za vrednotenje nosilnosti in/ali odpornosti proti utrujanju uporabijo izračuni konstrukcij, je uporabljen
izraz začetni tipski izračun (ITC).
3.1.6
nosilnost
vrednost ali niz vrednosti za obtežbo, ki jo sestavni del lahko prenese ob upoštevanju ene vrste in
smeri obtežbe ali niza obtežb v različnih smereh glede na določeno stopnjo odpornosti v skladu z EN
1990 in ustreznimi deli EN 1993, EN 1994 ali EN 1999. Za sklope se nosilnost nanaša na obtežbe in
obtežne kombinacije, ki jih sklop lahko prenese in ki ustrezajo predvideni uporabi
OPOMBA Izraz nosilnost se v tem evropskem standardu nanaša na primere, kjer je obtežba pretežno statična, tako da
vpliva ponavljajoče se obtežbe z možnostjo utrujanja ni treba upoštevati. Merila za upoštevanje utrujanja so
navedena v EN 1993 za jeklene sestavne dele in v EN 1999 za aluminijaste sestavne dele.
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
3.1.7
izdelava
delovni postopki, potrebni za izdelavo sestavnih delov, ki lahko obsegajo izdelavo, varjenje, vezna
sredstva, montažo, preskušanje in dokumentiranje navedenih tehničnih lastnosti
3.1.8
konstrukcijske lastnosti
lastnosti sestavnega dela, povezane z zmožnostjo ustreznega delovanja pod učinkom vplivov, katerim
je izpostavljen
OPOMBA: V tem evropskem standardu so tehnične lastnosti, nosilnost, odpornost proti utrujanju in požarna odpornost
določene kot konstrukcijske lastnosti, vključno s proizvodnimi lastnostmi, ki vplivajo na konstrukcijsko obnašanje
sestavnega dela. Proizvodne lastnosti so npr. izvedbeni razredi, kakovost varjenja, geometrijske tolerance ali
površinske lastnosti, tj. vse lastnosti, ki vplivajo na obnašanje konstrukcij.
3.1.9
sestavni deli konstrukcije
sestavni deli, ki se uporabljajo kot nosilni deli objektov, projektirani tako, da so zagotovljene mehanska
odpornost in stabilnost objektov in/ali požarna odpornost, vključno z vidikom trajnosti in uporabnosti, in
ki se lahko uporabijo v dobavljeni obliki ali pa jih je mogoče vključiti v gradbene objekte
3.1.10
konstrukcijski sklopi
skupina sestavnih delov konstrukcije, ki se na mestu sestavijo in vgradijo
OPOMBA: Sestavljen sistem sestavnih delov je »konstrukcija«.
3.1.11
varivost
kakovost jekla ali aluminija, za katerega se lahko odobri ustrezen postopek varjenja
3.2 Kratice
V tem evropskem standardu imajo spodaj navedene kratice naslednji pomen.
FPC: kontrola proizvodnje v obratu
ITC: začetni tipski izračun
ITT: začetno tipsko preskušanje
MPCS: specifikacija sestavnih delov, ki jo zagotovi proizvajalec
NDP: nacionalno določen parameter, izraz je uporabljen v evrokodih, kadar je dovoljena
uporaba nacionalnih predpisov
NPD: lastnost ni določena, izraz je uporabljen, če dejanska lastnost ni bila preskušena
OPOMBA: Kadar, na primer, dejanska lastnost v državi članici, kjer bo sestavni del uporabljen, ni predpisana.
PPCS: specifikacija sestavnih delov, ki jo zagotovi kupec
R, E, I, M: tehnične lastnosti, povezane s preskušanjem požarne odpornosti v skladu z EN 13501-2,
kjer posamezne kratice pomenijo naslednje:
R: požarna odpornost sestavnega dela konstrukcije pri dani obtežbi, podana v minutah
E: celovitost (ohranitev celovitosti elementa kot ločilnega elementa požarnega sektorja)
I: izolativnost (sposobnost ločilnega elementa, da prepreči naraščanje temperature nad
predpisano mejo na strani, ki ni izpostavljena požaru)
M: mehanska odpornost (sposobnost prenesti dinamično obtežbo pri preskusu po končanem
segrevanju z ognjem)
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
4 Zahteve
4.1 Sestavni proizvodi
4.1.1 Splošno
Sestavni deli konstrukcije iz jekla in aluminija morajo biti izdelani iz sestavnih proizvodov, kot je
navedeno v 4.1.2 in 4.1.3.
4.1.2 Sestavni proizvodi jeklenih sestavnih delov
Sestavni proizvodi jeklenih sestavnih delov morajo biti v skladu z evropskimi standardi, navedenimi v
ustreznih točkah EN 1090-2.
OPOMBA: Standardi, navedeni v EN 1090-2, podajajo trdnostne lastnosti, varivost in lomno žilavost jekel.
4.1.3 Sestavni proizvodi aluminijastih sestavnih delov
Sestavni proizvodi aluminijastih sestavnih delov morajo biti v skladu z evropskimi standardi,
navedenimi v ustreznih točkah EN 1090-3.
OPOMBA: Standardi, navedeni v EN 1090-3, podajajo trdnostne lastnosti aluminijevih zlitin.
4.2 Tolerance dimenzij in oblike
Geometrijske tolerance, ki so v EN 1090-2 in EN 1090-3 določene kot bistvene tolerance, je treba
upoštevati za vse sestavne dele. Če so zahtevane posebne tolerance, morajo biti navedene v
specifikaciji sestavnega dela.
OPOMBA: Zahteve za funkcionalne tolerance se v skladu z EN 1090-2 oziroma EN 1090-3 upoštevajo za vse sestavne
dele.
4.3 Varivost
Če so jekleni in aluminijasti sestavni deli konstrukcije navedeni kot varivi, morajo biti izdelani iz varivih
sestavnih proizvodov v skladu z EN 1090-2 oziroma EN 1999-1-1. Kjer je to potrebno, morajo biti
navedene tudi lastnosti, povezane z lamelarnim lomom.
4.4 Lomna žilavost
Jekleni sestavni deli morajo biti izdelani iz sestavnih proizvodov, ki izpolnjujejo zahtevane lastnosti
glede lomne žilavosti. Uporabljeni morajo biti tisti sestavni proizvodi, ki so navedeni v specifikaciji
sestavnega dela.
OPOMBA 1: Vrednosti za lomno žilavost jekla so podane na podlagi udarnega preskusa po Charpyju pri referenčni
temperaturi in debelini materiala.
Lomna žilavost ni preskušena ali določena za materiale iz aluminija.
OPOMBA 2: Materialne lastnosti aluminijevih zlitin se z nižanjem temperature izboljšujejo.
4.5 Konstrukcijske lastnosti
4.5.1 Splošno
Konstrukcijske lastnosti sestavnega dela, ki jih zajema ta evropski standard, se nanašajo na njegovo
1 1
nosilnost, deformacije pri mejnem stanju uporabnosti, , odpornost proti utrujanju in požarno
odpornost.
1 1
Brisano besedilo .
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
Zahtevane konstrukcijske lastnosti morajo biti dosežene z:
– ustreznim projektiranjem, če in kot je zahtevano za sestavni del,
– izdelavo sestavnega dela v skladu s specifikacijo sestavnega dela, ki je pripravljena v skladu z
EN 1090-2 oziroma EN 1090-3.
4.5.2 Nosilnost
Izjava o nosilnosti sestavnega dela se lahko nanaša na odpornost prečnega prereza sestavnega dela,
podano s karakteristično ali projektno vrednostjo. Nosilnost je lahko izražena tudi z obtežbo, ki jo
sestavni del lahko prenese glede na uporabljene projektne predpise, podano s karakteristično ali
projektno vrednostjo.
4.5.3 Odpornost proti utrujanju
Izjava o odpornosti sestavnega dela proti utrujanju mora biti podana posebej za vplive, ki povzročajo
utrujanje in na podlagi katerih je bila odpornost proti utrujanju določena.
Odpornost proti utrujanju se v tem standardu nanaša na primere, v katerih je obtežba takšna, da je
treba za določitev konstrukcijskih lastnosti sestavnega dela upoštevati vpliv ponavljajoče se obtežbe.
OPOMBA 1: Zahteve za odpornost proti utrujanju, izražene v amplitudi (razliki napetosti), številu ciklov itd., je treba določiti v
projektni dokumentaciji v skladu z določili ustreznega evrokoda.
OPOMBA 2: Odpornost proti utrujanju se nanaša na odpornost prečnega prereza ali na odpornost določenega
konstrukcijskega detajla in je ponavadi določena s pomočjo S-N-diagramov. Določitev odpornosti proti utrujanju
je treba osnovati na pristopih, navedenih v ustreznem evrokodu. Podatke o uporabljenem pristopu je treba
podati v projektni dokumentaciji.
4.5.4 Požarna odpornost
Izjava o požarni odpornosti konstrukcijskega elementa se lahko nanaša na izpostavljenost ognju, kjer
se za določitev tehničnih lastnosti po klasifikaciji R, E, I in M v skladu z EN 13501-2 uporabi
standardna krivulja temperatura-čas.
Kombinacije označevalnih črk je treba ustrezno dopolniti s številom, ki je najbližje nižjemu razredu
trajanje požara v minutah, v katerem so izpolnjena vsa osnovna merila v kombinaciji.
Trajanje požara je treba za katero koli od naštetih lastnosti določiti z enim od naslednjih razredov,
izraženim v minutah: 15, 20, 30, 45, 60, 90, 120, 180, 240 ali 360.
Izjava o požarni odpornosti se lahko pri danih vplivih na sestavni element v času trajanja požara
nanaša tudi na druge izpostavljenosti ognju, npr. parametrične krivulje temperatura-čas v skladu z
dodatkom A v EN 1991-1-2.
Zahteve za požarno odpornost sestavnega dela so v okviru pristojnosti vsake posamezne države
članice in so v splošnem odvisne od tipa konstrukcije/stavbe, v kateri bo sestavni del vgrajen, kje v
konstrukciji/stavbi bo in kakšen bo njegov namen v konstrukcijskem sistemu. To mora biti razvidno iz
projektne dokumentacije.
OPOMBA: Zahteve za sestavni del se lahko nanašajo na več kot eno tehnično lastnost.
4.5.5 Deformacije pri mejnem stanju uporabnosti
Deformacije pri mejnem stanju uporabnosti, določene z uporabo primerne kombinacije vplivov, morajo
biti v okviru zahtevanih omejitev za navpične in vodoravne deformacije, določene v predpostavkah pri
projektiranju in/ali evropskih standardih (npr. nacionalno določeni parametri, NPD, v nacionalnih
dodatkih EN 1990, EN 1993, EN 1994 in/ali EN 1999).
4.6 Odziv na ogenj
Izjava o odzivu na ogenj mora biti v skladu z razredi in zahtevami za preskuse, navedenimi v EN 13501-1.
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
4.7 Nevarne snovi
V tem standardu se nevarne snovi nanašajo na materialne lastnosti v zvezi z radioaktivnim sevanjem
ali sproščanjem kadmija. Dovoljena je uporaba le tistih sestavnih proizvodov, pri katerih radioaktivno
sevanje ali sproščanje kadmija nista prisotni ali pa sta znotraj sprejemljivih mejnih vrednosti, veljavnih
na območju predvidene uporabe. Materiali, uporabljeni za premaze, ne smejo sproščati ali oddajati
kakršnih koli nevarnih snovi v količini, večji od dovoljene, ki je navedena v ustreznem evropskem
standardu za materiale ali v nacionalnih predpisih države članice predvidene uporabe.
4.8 Udarna žilavost
Udarna žilavost je materialna lastnost, ki izraža enake lastnosti kot lomna žilavost jekla. Dodatne
zahteve niso podane.
4.9 Trajnost
V specifikaciji sestavnega dela morajo biti navedene vse zahteve za korozijsko zaščito. Glej EN 1090-
2 za ogljikova jekla, EN 1993-1-4 za nerjavna jekla in EN 1999-1-1 za aluminij.
OPOMBA 1: Trajnost sestavnih delov je odvisna od njihove uporabe, izpostavljenosti in od uporabljene zaščite.
OPOMBA 2: Tehnične lastnosti jeklenih in aluminijastih sestavnih delov, ki so bili ustrezno projektirani in izdelani, se ne
slabšajo, razen v primerih, kjer je pojav korozije dovoljen. Pojav korozije se lahko prepreči z uporabo zaščitnih
sistemov. Uporabnost sestavnega dela se ohrani z ustreznim vzdrževanjem.
OPOMBA 3: Za sestavne elemente, izdelane iz vremensko odpornih jekel po EN 10025-5 ali nerjavnih jekel po EN 10088, se
uporabna doba sestavnega dela lahko oceni. Navodila glede trajnosti nerjavnih jekel so podana v EN 1993-1-4.
OPOMBA 4: EN 1999-1-1 vsebuje navodila glede trajnosti aluminijevih zlitin. Protikorozijska zaščita za aluminijaste sestavne
dele, izpostavljene normalnim pogojem, ponavadi ni zahtevana.
OPOMBA 5: EN 1090-2 in EN 1090-3 podajata navodila za uporabo sistema protikorozijske zaščite in navajata zahteve za
pripravo površine jekla in aluminija kot predpripravo za uporabo zaščitnega sistema v odvisnosti od pogojev
izpostavljenosti.
5 Metode vrednotenja
5.1 Splošno
Izraz "metoda vrednotenja" se uporablja za vse metode, ki se uporabljajo za prikaz skladnosti z zahtevami,
npr. preskušanje, meritve geometrije in izračuni konstrukcij s spremljajočimi preskusi ali brez njih.
5.2 Sestavni proizvodi
Skladnost sestavnih proizvodov je treba vrednotiti s preverjanjem skladnosti certifikatov kontrole
uporabljenih proizvodov z zahtevami specifikacije sestavnega dela.
Vrednotenje sestavnih proizvodov mora vključevati tudi preverjanje pravilnosti geometrije proizvoda z
uporabo metod in naprav, kot je navedeno v 5.3.
5.3 Tolerance dimenzij in oblike
Geometrijske tolerance morajo biti izmerjene z metodami in napravami, ki so navedene v ISO 7976-1
in ISO 7976-2 ter so v skladu z določili EN 1090-2 oziroma EN 1090-3. Točnost meritev je treba
oceniti v skladu z ISO 17123-1.
5.4 Varivost
Pri oceni varivosti sestavnih proizvodov se lahko uporabijo lastnosti sestavnih materialov, če so te
podane v skladu z evropskimi tehničnimi specifikacijami in certifikati kontrole.
OPOMBA 1: EN 1090-2 vsebuje informacije o varivosti jeklenih materialov.
OPOMBA 2: EN 1999-1-1 in EN 1011-4 vsebujeta informacije o varivosti aluminijastih materialov.
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
Če so podane specifikacije za lastnosti jeklenih proizvodov glede lamelarnega loma, morajo biti
ocenjene v skladu z razredi kakovosti, navedenimi v EN 10164.
5.5 Lomna žilavost
Pri oceni lomne žilavosti sestavnega proizvoda se lahko uporabijo lastnosti udarne žilavosti materialov
in sestavnih delov, uporabljenih kot sestavni proizvod, če so te podane v skladu z evropskimi
tehničnimi specifikacijami in certifikati kontrole.
Če podatki o lomni žilavosti sestavnega proizvoda niso na voljo, se lomna žilavost lahko določi z
udarnim preskusom po Charpyju, izvedenim v skladu z EN 10045-1. Za jeklene sestavne dele je
postopek vrednotenja rezultatov preskusov naveden v EN 1993-1-10.
Preskušanje lomne žilavosti za aluminijaste sestavne proizvode ni zahtevano.
5.6 Konstrukcijske lastnosti
5.6.1 Splošno
Ocena konstrukcijskih lastnosti mora temeljiti na:
– projektiranju in
– proizvodnih lastnostih sestavnega dela.
5.6.2 Projektiranje
Ustreznost projektiranja je mogoče dokazati z:
– izračuni konstrukcij ali
– konstrukcijskim preskušanjem, podprtim s konstrukcijskimi izračuni sestavnega dela.
5.6.2.1 Izračuni konstrukcij
Izračuni konstrukcij se lahko uporabijo za določitev konstrukcijskih lastnosti, določenih s
projektiranjem sestavnega dela, ter za izpolnitev zahtev, določenih v projektni dokumentaciji.
Izračuni za projektiranje morajo biti izvedeni v skladu z ustreznimi evrokodi. V splošnem se zahteva
uporaba naslednjih standardov:
a) EN 1990, Evrokod: Osnove projektiranja,
b) EN 1991, Evrokod 1: Vplivi na konstrukcije (vsi ustrezni deli),
c) EN 1993, Evrokod 3: Projektiranje jeklenih konstrukcij (vsi ustrezni deli),
d) EN 1994, Evrokod 4: Projektiranje sovprežnih konstrukcij iz jekla in betona (vsi ustrezni deli za
jeklene dele sovprežnih konstrukcij),
e) EN 1998, Evrokod 8: Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij (vsi ustrezni deli),
f) EN 1999, Evrokod 9: Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin (vsi ustrezni deli).
Za določitev konstrukcijskih lastnosti sestavnega dela se uporabijo določbe, podane v nacionalnih
dodatkih k evrokodom države predvidene uporabe.
5.6.2.2 Konstrukcijsko preskušanje
Konstrukcijsko preskušanje mora temeljiti na evropskih standardih in mora biti podprto z izračuni
konstrukcij.
OPOMBA 1: Trenutno ni na voljo splošnega evropskega standarda za konstrukcijsko preskušanje.
OPOMBA 2: Za sestavne dele, za katere je izjava o skladnosti podana v skladu z metodo 3.b, glej dodatek A, so lahko
pomembni nacionalni predpisi za konstrukcijsko preskušanje.
SIST EN 1090-1:2009+A1 : 2012
OPOMBA 3: Postopki poskušanja hladno oblikovanih elementov in pločevin so podani v dodatku A v EN 1993-1-3:2006 in
EN 1999-1-4.
OPOMBA 4: Določbe za vrednotenje rezultatov konstrukcijskih preskusov so podane v dodatku D v EN 1990:2002.
5.6.3 Proizvodne lastnosti
Proizvodne lastnosti je treba oceniti na podlagi zahtev, podanih v specifikaciji sestavnega dela.
Izdelavo sestavnih delov je treba pregledati in vrednotiti glede na zahteve za kontrolo pri določenem
izvedbenem razredu ter zahteve za tolerance v skladu z določbami EN 1090-2 za jeklene konstrukcije
oziroma EN 1090-3 za aluminijaste konstrukcije.
5.7 Požarna odpornost
Specifikacija sestavnega dela mora vsebovati vse potrebne podatke o nameravani uporabi metod
vrednotenja, ki bodo izvedene bodisi z izračuni
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.
Loading comments...