EN 1999-1-3:2007
(Main)Eurocode 9: Design of aluminium structures – Part 1-3: Structures susceptible to fatigue
Eurocode 9: Design of aluminium structures – Part 1-3: Structures susceptible to fatigue
1.1.1 Scope of EN 1999
(1) P EN 1999 applies to the design of buildings and civil engineering and structural works in aluminium. It complies with the principles and requirements for the safety and serviceability of structures, the basis of their design and verification that are given in EN 1990 – Basis of structural design.
(2) EN 1999 is only concerned with requirements for resistance, serviceability, durability and fire resistance of aluminium structures. Other requirements, e.g. concerning thermal or sound insulation, are not considered.
(3) EN 1999 is intended to be used in conjunction with:
- EN 1990 Basis of structural design
- EN 1991 Actions on structures
- European Standards for construction products relevant for aluminium structures
- EN 1090-1: Execution of steel structures and aluminium structures - Part 1: Conformity assessment of structural components )
- EN 1090-3: Execution of steel structures and aluminium structures – Part 3: Technical requirements for aluminium structures )
(4) EN 1999 is subdivided in five parts:
EN 1999-1-1 Design of Aluminium Structures: General structural rules
EN 1999-1-2 Design of Aluminium Structures: Structural fire design
EN 1999-1-3 Design of Aluminium Structures: Structures susceptible to fatigue
EN 1999-1-4 Design of Aluminium Structures: Cold-formed structural sheeting
EN 1999-1-5 Design of Aluminium Structures: Shell structures
1.1.2 Scope of EN 1999-1-3
(1) EN 1999-1-3 gives the basis for the design of aluminium alloy structures with respect to the limit state of fracture induced by fatigue.
(2) EN 1999-1-3 gives rules for:
- Safe life design;
- damage tolerant design;
- design assisted by testing.
(3) EN 1999-1-3 is intended to be used in conjunction with EN 1090-3 -Technical requirements for the execution of aluminium structures- which contains the requirements necessary for the design assumptions to be met during execution of components and structures.
(4) EN 1999-1-3 does not cover pre
Eurocode 9: Bemessung und Konstruktion von Aluminiumtragwerken — Teil 1-3: Ermüdungsbeanspruchte Tragwerke
1.1.1 Anwendungsbereich von EN 1999
(1)P EN 1999 gilt für den Entwurf, die Berechnung und die Bemessung von Bauwerken und Tragwerken aus Aluminium. Sie entspricht den Grundsätzen und Anforderungen an die Tragfähigkeit und Gebrauchstauglichkeit von Tragwerken, sowie den Grundlagen für ihre Bemessung und Nachweise, die in EN 1990 – Grundlagen der Tragwerksplanung – enthalten sind.
(2) EN 1999 behandelt ausschließlich Anforderungen an die Tragfähigkeit, die Gebrauchstauglichkeit, die Dauerhaftigkeit und den Feuerwiderstand von Tragwerken aus Aluminium. Andere Anforderungen, wie z. B. Wärmeschutz oder Schallschutz, werden nicht behandelt.
(3) EN 1999 gilt in Verbindung mit folgenden Regelwerken:
EN 1990: „Grundlagen der Tragwerksplanung“
EN 1991: „Einwirkungen auf Tragwerke“
Europäische Normen für Bauprodukte, die für Aluminiumtragwerke Verwendung finden
EN 1090-1: „Ausführung von Stahltragwerken und Aluminiumtragwerken“ — Konformitätsnachweis¬verfahren für tragende Bauteile )
EN 1090-3: „Ausführung von Stahltragwerken und Aluminiumtragwerken — Teil 3: Technische Anforderungen für Aluminiumtragwerke“ )
(4) EN 1999 ist in fünf Teile gegliedert:
EN 1999-1-1, „Bemessung und Konstruktion von Aluminiumtragwerken — Allgemeine Bemessungsregeln“
EN 1999-1-2, „Bemessung und Konstruktion von Aluminiumtragwerken — Tragwerksbemessung für den Brandfall“
EN 1999-1-3, „Bemessung und Konstruktion von Aluminiumtragwerken — Ermüdungsbeanspruchte Tragwerke“
EN 1999-1-4, „Bemessung und Konstruktion von Aluminiumtragwerken — Kaltgeformte Profiltafeln“
EN 1999-1-5, „Bemessung und Konstruktion von Aluminiumtragwerken — Schalentragwerke“
Eurocode 9: Calcul des structures en aluminium — Partie 1-3: Structures sensibles à la fatigue
Evrokod 9 - Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin - 1-3. del: Konstrukcije, občutljive na utrujanje
1.1.1 Področje uporabe standarda EN 1999
(1) P EN 1999 se uporablja za projektiranje stavb ter gradbenih inženirskih in kostrukcijskih objektov iz aluminija. Upošteva načela in zahteve glede varnosti in uporabnosti konstrukcij ter podlago za njihovo projektiranje in preverjanje, ki so podane v standardu EN 1990 – Osnove projektiranja konstrukcij.
(2) EN 1999 se nanaša le na zahteve za odpornost, uporabnost, trajnost in požarno odpornost aluminijastih konstrukcij. Ostale zahteve, na primer glede toplotne in zvočne izolativnosti, niso obravnavane.
(3) EN 1999 je namenjen za uporabo v povezavi z naslednjimi standardi:
– EN 1990 Osnove projektiranja konstrukcij
– EN 1991 Vplivi na konstrukcije
– Evropski standardi za gradbene izdelke, ki se nanašajo na aluminijaste konstrukcije
– EN 1090-1: Izvedba jeklenih konstrukcij in aluminijastih konstrukcij - 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij
– EN 1090-3: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 3. del: Tehnične zahteve za aluminijaste konstrukcije
(4) EN 1999 je razdeljen na pet delov:
EN 1999-1-1 Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin: Splošna pravila za konstrukcije
EN 1999-1-2 Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin: Projektiranje požarnovarnih konstrukcij
EN 1999-1-3 Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin: Konstrukcije, občutljive na utrujanje
EN 1999-1-4 Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin: Hladno oblikovane konstrukcijske pločevine
EN 1999-1-5 Projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin: Lupinaste konstrukcije
1.1.2 Področje uporabe standarda EN 1999-1-3
(1) EN 1999-1-3 podaja podlago za projektiranje konstrukcij iz aluminijevih zlitin v zvezi z mejnim stanjem preloma zaradi utrujanja.
(2) EN 1999-1-3 podaja pravila za:
– projektiranje po kriteriju varne življenjske dobe ;
– projektiranje po kriteriju tolerance škode;
– projektiranje s pomočjo preskušanja.
(3) EN 1999-1-3 je namenjen za uporabo v povezavi s standardom EN 1090-3 – Tehnične zahteve za aluminijaste konstrukcije – ki vsebuje zahteve, potrebne za izpolnjevanje projektnih predpostavk med izvedbo sestavnih delov in konstrukcij.
(4) EN 1999-1-3 ne obravnava tlačnih posod ali cevi.
(5) EN 1999-1-3 obravnava:
Oddelek 1: Splošno
Oddelek 2: Osnove projektiranja
Oddelek 3: Materiali, sestavni izdelki in spojne naprave
Oddelek 4: Trajnost
Oddelek 5: Analiza konstrukcije
Oddelek 6: Končno mejno stanje utrujanja
Dodatek A: Podlaga za izračun odpornosti proti utrujanju [normativni]
Dodatek B: Smernice za ocenjevanje z mehaniko loma [informativni]
Dodatek C: Preskušanje glede projektiranja za utrujanje [informativni]
Dodatek D: Analiza obremenitve [informativni]
Dodatek E: Lepljeni spoji [informativni]
Dodatek F: Razpon malocikličnega utrujanja [informativni]
Dodatek G: Vpliv razmerja R [informativni]
Dodatek H: Izboljšanje trajne nihajne trdnosti zvarov [informativni]
Dodatek I: Ulitki [informativni]
Dodatek J: Preglednice s podrobnimi kategorijami [informativni]
Dodatek K: Podrobna metoda za ugotavljanje vročih točk [informativni]
Literatura
General Information
Relations
Standards Content (Sample)
2003-01.Slovenski inštitut za standardizacijo. Razmnoževanje celote ali delov tega standarda ni dovoljeno.Eurocode 9: Bemessung und Konstruktion von Aluminiumtragwerken — Teil 1-3: Ermüdungsbeanspruchte TragwerkeEurocode 9: Calcul des structures en aluminium — Partie 1-3: Structures sensibles a la fatigueEurocode 9: Design of aluminium structures – Part 1-3: Structures susceptible to fatigue91.080.10Kovinske konstrukcijeMetal structures91.010.30Technical aspectsICS:Ta slovenski standard je istoveten z:EN 1999-1-3:2007SIST EN 1999-1-3:2007en,fr01-oktober-2007SIST EN 1999-1-3:2007SLOVENSKI
STANDARDSIST ENV 1999-2:20021DGRPHãþD
EUROPEAN STANDARDNORME EUROPÉENNEEUROPÄISCHE NORMEN 1999-1-3May 2007ICS 91.010.30; 91.080.10Supersedes ENV 1999-2:1998
English VersionEurocode 9: Design of aluminium structures - Part 1-3:Structures susceptible to fatigueEurocode 9: Calcul des structures en aluminium - Partie 1-3: Structures sensibles à la fatigueEurocode 9: Bemessung und Konstruktion vonAluminiumtragwerken - Teil 1-3: ErmüdungsbeanspruchteTragwerkeThis European Standard was approved by CEN on 25 November 2006.CEN members are bound to comply with the CEN/CENELEC Internal Regulations which stipulate the conditions for giving this EuropeanStandard the status of a national standard without any alteration. Up-to-date lists and bibliographical references concerning such nationalstandards may be obtained on application to the CEN Management Centre or to any CEN member.This European Standard exists in three official versions (English, French, German). A version in any other language made by translationunder the responsibility of a CEN member into its own language and notified to the CEN Management Centre has the same status as theofficial versions.CEN members are the national standards bodies of Austria, Belgium, Bulgaria, Cyprus, Czech Republic, Denmark, Estonia, Finland,France, Germany, Greece, Hungary, Iceland, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal,Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland and United Kingdom.EUROPEAN COMMITTEE FOR STANDARDIZATIONCOMITÉ EUROPÉEN DE NORMALISATIONEUROPÄISCHES KOMITEE FÜR NORMUNGManagement Centre: rue de Stassart, 36
B-1050 Brussels© 2007 CENAll rights of exploitation in any form and by any means reservedworldwide for CEN national Members.Ref. No. EN 1999-1-3:2007: ESIST EN 1999-1-3:2007
3 5.7 Stress spectra.29 5.8 Calculation of equivalent stress range for standardised fatigue load models.29 5.8.1 General.29 5.8.2 Design value of stress range.30 6 Fatigue resistance and detail categories.31 6.1 Detail categories.31 6.1.1 General.31 6.1.2 Factors affecting detail category.31 6.1.3 Constructional details.31 6.2 Fatigue strength data.32 6.2.1 Classified constructional details.32 6.2.2 Unclassified details.34 6.2.3 Adhesively bonded joints.34 6.2.4 Determination of the reference hot spot strength values.34 6.3 Effect of mean stress.34 6.3.1 General.34 6.3.2 Plain material and mechanically fastened joints.35 6.3.3 Welded joints.35 6.3.4 Adhesive joints.35 6.3.5 Low endurance range.35 6.3.6 Cycle counting for R-ratio calculations.35 6.4 Effect of exposure conditions.35 6.5 Improvement techniques.36 Annex A [normative]: Basis for calculation of fatigue resistance.37 A.1 General.37 A.1.1 Influence of fatigue on design.37 A.1.2 Mechanism of failure.37 A.1.3 Potential sites for fatigue cracking.37 A.1.4 Conditions for fatigue susceptibility.38 A.2 Safe life design.38 A.2.1 Prerequisites for safe life design.38 A.2.2 Cycle counting.39 A.2.3 Derivation of stress spectrum.39 A.3 Damage tolerant design.
...
Questions, Comments and Discussion
Ask us and Technical Secretary will try to provide an answer. You can facilitate discussion about the standard in here.